Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 410)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vsebina PID št.5/2018

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018stran 705 Saša Prelič Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja Company Reconstruction by Transfer of Assets stran 721 Klemen Drnovšek Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb

Klemen Drnovšek, 1.8.2018

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša številne novosti na različnih gospodarskih področjih. Kot ena izmed glavnih uporabnih vrednosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov se omenja tudi možnost sklepanja avtomatično izvršljivih pogodb. Tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts) se sklepajo v obliki računalniške kode. Po oblikovanju računalniške kode (sklenitvi pametne pogodbe) vsebine pogodbenega razmerja ni več mogoče spremeniti. Ko se izpolnijo vnaprej določeni pogoji, se pametna pogodba avtomatično izpolni. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov naj bi jamčila izpolnitev, saj pametne pogodbe po njeni sklenitvi ni več mogoče preklicati ali zaustaviti. Zaradi posebnih značilnosti pametnih pogodb se postavljajo vprašanja o njihovi pravni veljavnosti in o morebitni potrebi po sprejetju novih pravil na področju pogodbenega prava. Avtor v prispevku najprej pojasni osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in pojem pametne pogodbe, v nadaljevanju pa obravnava vprašanja glede pravnih vidikov sklepanja pametnih pogodb ter glede vpliva sklepanja pametnih pogodb na uporabo in razlago pravil pogodbenega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Vpis omejitve zastopanja v sodni register

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi podzakonskega akta, s katerim je določena omejitev pooblastil zakonitega zastopnika javnega zavoda, v Uradnem listu ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učinka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Prenehanje stavbne pravice - razprava o mitu kogentnosti nadomestila

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.8.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Po mnenju avtorjev prispevka je dosedanja, pri domačih piscih univerzalno sprejeta razlaga določb SPZ o posledicah prenehanja stavbne pravice zmotna. V celoti namreč - kljub njihovim ugotovitvam, da v tujini praviloma ni tako in da naj bi bile nekatere določbe SPZ o stavbni pravici "nejasne" - izhaja iz naziranja, da je določba drugega odstavka 263. člena SPZ, ki se glasi "lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine", kogentna oziroma da SPZ ne dopušča situacije, ko bi bil mogoč dogovor o nadomestilu pod navedeno višino. Po prepričanju avtorjev je v dani zmoti mogoče identificirati ključno pomanjkljivost dosedanje splošno sprejete razlage določb SPZ o stavbni pravici, ki v praksi povzroča številne nejasnosti in negotovost. Zato bi bilo treba v prihodnje dosedanjo razlago SPZ v tem delu celovito revidirati ob (pravilnem) izhodišču dispozitivne narave predmetne zakonske določbe - ne pa spreminjati zakona. Ključne besede: stavbna pravica, Stvarnopravni zakonik (SPZ), superficies, nadomestilo, prenehanje, prenehanje stavbne pravice Title: Cessation of the Right of Superficies - the Question of Compensation Abstract: In Slovenia, we have introduced the right of superficies with the Law of Property Code (Stvarnopravni zakonik, SPZ), passed in 2002. Second Paragraph of Article 263 of SPZ states that at cessation of the right of superficies, the owner of the property (land) has to pay to its holder compensation in the minimum amount of one half of the increase in the market price of the property. In numerous papers, articles and commentaries on the law that have been published in Slovenia within the last 15 years, this legal rule has been universally regarded as ius cogens - despite the fact that the authors have established it already by themselves, that foreign legal literature (with much longer
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Odpoklic člana uprave v slovenskem in nemškem pravu

Mitja Lojen, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Lojen, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtor se v članku ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so pravna podlaga za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Povzame postopek odpoklica in se opredeli do različnih vzrokov za neveljavnost sklepa o odpoklicu člana uprave. Primerjalnopravno obdela slovensko in nemško ureditev odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije ter sodne prakse. Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja Title: Discharge of a Management Board Member in Slovenian and German Law Abstract: The article discusses a discharge of a management board member. It presents the regulations in the Slovenian Companies Act regarding discharges and compares them to those in the German Stock Corporation Act and examines the theoretical causes for each article. The discharge procedure and the formal and substantive requirements of a decision of a supervisory board are thoroughly analyzed. Moreover, it compares the Slovenian and German case law and draws conclusions that could be adopted by the Slovenian courts. Key words: discharge, management board member, decision of a supervisory board, serious breach of obligations, incapability of conducting business, vote of no trust, other economic and business reasons, loss of trust
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Razvoj klavzule ključ v roke ter njen pomen v mednarodni poslovni praksi in pri nas

Sodja Vesna, Koršič Potočnik Maja, 1.8.2017

Gradbeništvo

Vesna Sodja, Maja Koršič Potočnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Klavzula ključ v roke v slovenskem gradbenem pravu pomeni enega od načinov določitve pogodbene cene in ne določitve obsega pogodbenih obveznosti, kot je za klavzulo turnkey običajno v tujini. Zato ne definira obsega pogodbenih obveznosti izvajalca, temveč določa, katera dela so vključena v pogodbeno ceno, obseg pogodbenih obveznosti pa mora biti posebej definiran v pogodbi kot pogodbeni obseg del ali predmet gradbene pogodbe. Tolmačenje te klavzule, ki ga je zavzela slovenska pravna teorija, je pripeljalo v situacijo, ki je unikum na pravnem področju in ki tako izvajalcem kot tudi naročnikom povzroča številne preglavice pri vnaprejšnji konkretizaciji stroškov gradbenega projekta. Vendar pa po mnenju avtoric sprejeto tolmačenje ni ustrezno oziroma nima podlage v veljavnih predpisih, zaradi česar bi bilo na mestu, da se sodna praksa v zvezi s klavzulo ključ v roke v bližnji prihodnosti spremeni. Ključne besede: gradbena pogodba, klavzula ključ v roke, obseg obveznosti, pogodbena cena Title: Development of Turnkey Clause and the Meaning in Slovenian and International Business Practice Abstract: In the Slovenian construction law, the "turnkey" clause means one of the manners of determining the contractual price and not determining the scope of the contractual obligations as is usually the case with the "turnkey" clause in other countries. Due to the above, this clause does not define the scope of contractual obligations of the contractor but defines which works are included in the contractual price, while the scope of contractual obligations has to be defined in a separate contract as contractual scope of works or subject of the construction contract. The way Slovenian legal theory decided to interpret this clause led to a situation that is unique in the legal field and causes numerous problems to contractors as well as clients in determining the construction project costs in advance. However, the authors believe th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Fleksibilno razporejanje delovnega časa

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Title: Flexible Working Time Scheduling
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Delovno razmerje za določen čas: primer iz prakse

Janez Novak, 1.8.2017

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V članku je obravnavan primer javne uslužbenke, ki je bila na nekem slovenskem ministrstvu za določen čas zaposlena kar devet (9!) let. Organa delodajalca, ki odločata o delovnih razmerjih, nista ugodila njenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas in da jo pristojni organ imenuje v ustrezen naziv in plačilni razred. Nato je sprožila delovni spor. Na sodišču prve stopnje je bila uspešna z zahtevkom na ugotovitev, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 6. 12. 2006 dalje in da ji mora tožena stranka izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi z imenovanjem v naziv višji svetovalec III. Zavrnjen je bil zahtevek za imenovanje v naziv višji svetovalec I. Po pritožbi tožene stranke, odločitvi sodišča druge stopnje, predlogu tožnice za dopustitev revizije, delni dopustitvi revizije, odločbi revizijskega sodišča in ponovni odločbi višjega sodišča je bila tožnica uspešna le deloma. Ker je bilo dokazano nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bila tožnica tudi oškodovana. Kljub direktivam Evropske unije in odločbam Sodišča Evropske unije ni bilo odločeno o celotni škodi, ki je tožnici nastala. Ta obsega predvsem imenovanje v ustrezni naziv, razvrstitev v ustrezen plačilni razred, napredovanje in morebitne druge zahtevke zaradi nezakonitega veriženja pogodb o zaposlitvi. Ključne besede: delovno razmerje za določen čas, nezakonito veriženje pogodb, projektno delo, imenovanje v naziv, odškodnina Title: Fixed-Term Employment Relationship: A Practical Example Abstract: The article discusses the case of a civil servant who was employed by a certain Slovenian ministry for an indefinite period of time for nine (9) years. The employers'' bodies that decide on employment relationships did not comply with her claim for finding that she had been in an employment relationship for an indefinite period and that the competent authori
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Rado Bohinc: Družbena odgovornost

Zvone Vodovnik, 1.8.2017

Ostalo

Zvone Vodovnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Dr. Rado Bohinc je lani pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izdal svojo najnovejšo znanstveno monografijo Družbena odgovornost. Izšla je 30 let po izidu njegove prve monografije Lastnina in upravljanje leta 1987 pri Gospodarskem vestniku. Oba časovna mejnika in tudi vsebina monografij upravičeno vzbujajo zanimanje javnosti o avtorju in njegovem delu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje

Peter Podgorelec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Primerna informacijska podlaga odločitve je ključna predpostavka pravila podjetniške presoje (angl. business judgment rule), ki si počasi utira pot tudi v slovenskem korporacijskem pravu, čeprav ni posebej uzakonjeno. Primernost pomeni, da je obseg informacij odvisen od posebnosti konkretne odločitvene situacije, zlasti od pomena odločitve za družbo. Pri oblikovanju odločitvene podlage pa je treba upoštevati tudi uveljavljena spoznanja ekonomskih in poslovnih ved. Sodišče presoja, ali je član organa vodenja ali nadzora lahko razumno domneval, da ravna na podlagi primernih informacij. Obramba s sklicevanjem na tretjo osebo kot vir informacij je lahko uspešna le, če je imela tretja oseba ustrezne strokovne kvalifikacije, če je bila neodvisna in če je imela na voljo vse potrebne informacije. Odločevalec mora prepričljivost informacije oziroma nasveta tretje osebe preizkusiti z vso potrebno skrbnostjo. Ključne besede: odškodninska odgovornost, člani organa vodenja ali nadzora, pravilo podjetniške presoje, primerne informacije Title: Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule Abstract: Adequate information basis for decision-making is a key requirement of the business judgment rule, which is slowly making its way in the Slovenian Corporate Law as well, even if not enacted by law. Adequacy means that the scope of information depends on the specificities of a concrete decision situation, particularly on the impact of decision-making on the company. In developing a basis for decision-making, the established business management findings need to be accounted for as well. It is the court which decides whether the management or supervisory body member was able to reasonably believe that they acted on the basis of adequate information. Defence with reference to a third party as a source of information can only be successful if the third party was professionally qualified, independent and had all necessary info
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Nekatere dileme odvzema protipravne premoženjske koristi s poudarkom na gospodarskih kaznivih dejanjih

Vanja Verdel Kokol, 1.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Vanja Verdel-Kokol, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Aktualno stanje obravnavanja kaznivih dejanj, zlasti gospodarskih, korupcijskih in tudi drugih, še posebno tistih, ki spadajo na področje organizirane kriminalitete, izraža trend osredotočenosti pri izrekanju obsodilnih sodb storilcem teh kaznivih dejanj ne zgolj na (dolgotrajne) prostostne kazni, temveč vse bolj na odvzem protipravno pridobljenih koristi. Kljub vsem spremembam kazenskopravne, tako materialne kot procesne zakonodaje, institut odvzema premoženjske koristi v našem pravu še vedno ne dosega zakonskega namena in je v tem pogledu še zmeraj premalo učinkovit, odločanje o tem vprašanju pa vezano na prenekatere dileme. Kot nezadostno učinkovitost je treba šteti zlasti nedosledno uporabo kazenskega materialnega prava, ne dovolj izkoriščene procesne mehanizme in navsezadnje premajhen izplen izvršitve pravnomočnih sodb. V prispevku je uvodoma predstavljena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, vključno z ustavnopravnimi merili, ki upravičujejo odvzem s kaznivim dejanjem pridobljenih koristi. S vprašanjem pravne narave obravnavanega instituta pa se neizbežno povezuje vprašanje ugotavljanja obsega premoženjske koristi, ki je tako v teoriji kot v praksi posebno problematično. Nadalje je v prispevku obravnavano razmerje med ukrepom odvzema premoženjske koristi in premoženjskopravnim zahtevkom oškodovanca s kritičnim pogledom na aktualno zakonsko ureditev. Posebne pozornosti pa je v luči najnovejše sodne prakse deležno vprašanje ločenosti premoženja družbe od premoženja njenih družbenikov. V sklepnem delu prispevka so izpostavljene še nekatere procesnopravne dileme, povezane zlasti z zac?asnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi v luči pričakovanih sprememb kazenske procesne zakonodaje. Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženjske koristi, znak kaznivega dejanja, začasno zavarovanje, obseg premoženjske koristi, premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, premoženje družbe,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Vsebina PID št.5/2017

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017stran 717 Peter Podgorelec Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule stran 735 Gregor Drnovšek, Matic Kramar Posojilo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Dohodninska obravnava naknadnih vplačil - davčnopolitično ali ustavnopravno vprašanje?

Jernej Podlipnik, 1.8.2017

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V eni od nedavnih sodb je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je obdavčitev oziroma neobdavčitev naknadnih vplačil zgolj davčnopolitično, ne davčnopravno vprašanje. Avtor v članku temu stališču nasprotuje, ker meni, da se z obdavčitvijo naknadnih vplačil krši temeljno ustavnopravno načelo na področju davčnega prava - načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, iz katerega je na področju obdavčitve dohodka izpeljano objektivno neto načelo. To načelo po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije zakonodajalcu nalaga, da z davkom na dohodek obdavči le dohodek, ki pomeni povečanje premoženja v določenem obdobju. Ključne besede: davki, naknadna vplačila, načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, objektivno neto načelo, davčna politika, davčno pravo Title: Are Subsequent Payments to Equity from Personal Income Tax Perspective Tax Policy or Constitutional Law Issue? Abstract: In one of the recent judgements, the Slovenian Administrative Court has ruled that taxation or non-taxation of subsequent payments to equity is merely a tax policy question and not a tax law issue. In this article, the author argues that the view of the Slovenian Administrative Court is incorrect, because it violates the general constitutional tax principle - ability-to-pay principle and the objective net principle, which is derived from it in the field of taxing income. According to the view of the Slovenian Constitutional Court, this principle requires that only income (increase in assets over a certain period) can be taxed with income tax. Key words: taxes, subsequent payments to equity, ability-to-pay principle, objective net principle, tax policy, tax law
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 5

Leto objave

2018(13) 2017(14) 2016(14) 2015(16)
2014(15) 2013(22) 2012(13) 2011(17)
2010(15) 2009(15) 2008(13) 2007(15)
2006(11) 2005(15) 2004(15) 2003(22)
2002(36) 2001(33) 2000(25) 1999(28)
1998(24) 1997(1) 1992(9) 1991(9)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov