Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 16
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 397)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Prenehanje stavbne pravice - razprava o mitu kogentnosti nadomestila

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.8.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Po mnenju avtorjev prispevka je dosedanja, pri domačih piscih univerzalno sprejeta razlaga določb SPZ o posledicah prenehanja stavbne pravice zmotna. V celoti namreč - kljub njihovim ugotovitvam, da v tujini praviloma ni tako in da naj bi bile nekatere določbe SPZ o stavbni pravici "nejasne" - izhaja iz naziranja, da je določba drugega odstavka 263. člena SPZ, ki se glasi "lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine", kogentna oziroma da SPZ ne dopušča situacije, ko bi bil mogoč dogovor o nadomestilu pod navedeno višino. Po prepričanju avtorjev je v dani zmoti mogoče identificirati ključno pomanjkljivost dosedanje splošno sprejete razlage določb SPZ o stavbni pravici, ki v praksi povzroča številne nejasnosti in negotovost. Zato bi bilo treba v prihodnje dosedanjo razlago SPZ v tem delu celovito revidirati ob (pravilnem) izhodišču dispozitivne narave predmetne zakonske določbe - ne pa spreminjati zakona. Ključne besede: stavbna pravica, Stvarnopravni zakonik (SPZ), superficies, nadomestilo, prenehanje, prenehanje stavbne pravice Title: Cessation of the Right of Superficies - the Question of Compensation Abstract: In Slovenia, we have introduced the right of superficies with the Law of Property Code (Stvarnopravni zakonik, SPZ), passed in 2002. Second Paragraph of Article 263 of SPZ states that at cessation of the right of superficies, the owner of the property (land) has to pay to its holder compensation in the minimum amount of one half of the increase in the market price of the property. In numerous papers, articles and commentaries on the law that have been published in Slovenia within the last 15 years, this legal rule has been universally regarded as ius cogens - despite the fact that the authors have established it already by themselves, that foreign legal literature (with much longer
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Odpoklic člana uprave v slovenskem in nemškem pravu

Mitja Lojen, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Lojen, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtor se v članku ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so pravna podlaga za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Povzame postopek odpoklica in se opredeli do različnih vzrokov za neveljavnost sklepa o odpoklicu člana uprave. Primerjalnopravno obdela slovensko in nemško ureditev odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije ter sodne prakse. Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja Title: Discharge of a Management Board Member in Slovenian and German Law Abstract: The article discusses a discharge of a management board member. It presents the regulations in the Slovenian Companies Act regarding discharges and compares them to those in the German Stock Corporation Act and examines the theoretical causes for each article. The discharge procedure and the formal and substantive requirements of a decision of a supervisory board are thoroughly analyzed. Moreover, it compares the Slovenian and German case law and draws conclusions that could be adopted by the Slovenian courts. Key words: discharge, management board member, decision of a supervisory board, serious breach of obligations, incapability of conducting business, vote of no trust, other economic and business reasons, loss of trust
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Delovno razmerje za določen čas: primer iz prakse

Janez Novak, 1.8.2017

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V članku je obravnavan primer javne uslužbenke, ki je bila na nekem slovenskem ministrstvu za določen čas zaposlena kar devet (9!) let. Organa delodajalca, ki odločata o delovnih razmerjih, nista ugodila njenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas in da jo pristojni organ imenuje v ustrezen naziv in plačilni razred. Nato je sprožila delovni spor. Na sodišču prve stopnje je bila uspešna z zahtevkom na ugotovitev, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 6. 12. 2006 dalje in da ji mora tožena stranka izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi z imenovanjem v naziv višji svetovalec III. Zavrnjen je bil zahtevek za imenovanje v naziv višji svetovalec I. Po pritožbi tožene stranke, odločitvi sodišča druge stopnje, predlogu tožnice za dopustitev revizije, delni dopustitvi revizije, odločbi revizijskega sodišča in ponovni odločbi višjega sodišča je bila tožnica uspešna le deloma. Ker je bilo dokazano nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bila tožnica tudi oškodovana. Kljub direktivam Evropske unije in odločbam Sodišča Evropske unije ni bilo odločeno o celotni škodi, ki je tožnici nastala. Ta obsega predvsem imenovanje v ustrezni naziv, razvrstitev v ustrezen plačilni razred, napredovanje in morebitne druge zahtevke zaradi nezakonitega veriženja pogodb o zaposlitvi. Ključne besede: delovno razmerje za določen čas, nezakonito veriženje pogodb, projektno delo, imenovanje v naziv, odškodnina Title: Fixed-Term Employment Relationship: A Practical Example Abstract: The article discusses the case of a civil servant who was employed by a certain Slovenian ministry for an indefinite period of time for nine (9) years. The employers'' bodies that decide on employment relationships did not comply with her claim for finding that she had been in an employment relationship for an indefinite period and that the competent authori
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Razvoj klavzule ključ v roke ter njen pomen v mednarodni poslovni praksi in pri nas

Sodja Vesna, Koršič Potočnik Maja, 1.8.2017

Gradbeništvo

Vesna Sodja, Maja Koršič Potočnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Klavzula ključ v roke v slovenskem gradbenem pravu pomeni enega od načinov določitve pogodbene cene in ne določitve obsega pogodbenih obveznosti, kot je za klavzulo turnkey običajno v tujini. Zato ne definira obsega pogodbenih obveznosti izvajalca, temveč določa, katera dela so vključena v pogodbeno ceno, obseg pogodbenih obveznosti pa mora biti posebej definiran v pogodbi kot pogodbeni obseg del ali predmet gradbene pogodbe. Tolmačenje te klavzule, ki ga je zavzela slovenska pravna teorija, je pripeljalo v situacijo, ki je unikum na pravnem področju in ki tako izvajalcem kot tudi naročnikom povzroča številne preglavice pri vnaprejšnji konkretizaciji stroškov gradbenega projekta. Vendar pa po mnenju avtoric sprejeto tolmačenje ni ustrezno oziroma nima podlage v veljavnih predpisih, zaradi česar bi bilo na mestu, da se sodna praksa v zvezi s klavzulo ključ v roke v bližnji prihodnosti spremeni. Ključne besede: gradbena pogodba, klavzula ključ v roke, obseg obveznosti, pogodbena cena Title: Development of Turnkey Clause and the Meaning in Slovenian and International Business Practice Abstract: In the Slovenian construction law, the "turnkey" clause means one of the manners of determining the contractual price and not determining the scope of the contractual obligations as is usually the case with the "turnkey" clause in other countries. Due to the above, this clause does not define the scope of contractual obligations of the contractor but defines which works are included in the contractual price, while the scope of contractual obligations has to be defined in a separate contract as contractual scope of works or subject of the construction contract. The way Slovenian legal theory decided to interpret this clause led to a situation that is unique in the legal field and causes numerous problems to contractors as well as clients in determining the construction project costs in advance. However, the authors believe th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Dohodninska obravnava naknadnih vplačil - davčnopolitično ali ustavnopravno vprašanje?

Jernej Podlipnik, 1.8.2017

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V eni od nedavnih sodb je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je obdavčitev oziroma neobdavčitev naknadnih vplačil zgolj davčnopolitično, ne davčnopravno vprašanje. Avtor v članku temu stališču nasprotuje, ker meni, da se z obdavčitvijo naknadnih vplačil krši temeljno ustavnopravno načelo na področju davčnega prava - načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, iz katerega je na področju obdavčitve dohodka izpeljano objektivno neto načelo. To načelo po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije zakonodajalcu nalaga, da z davkom na dohodek obdavči le dohodek, ki pomeni povečanje premoženja v določenem obdobju. Ključne besede: davki, naknadna vplačila, načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, objektivno neto načelo, davčna politika, davčno pravo Title: Are Subsequent Payments to Equity from Personal Income Tax Perspective Tax Policy or Constitutional Law Issue? Abstract: In one of the recent judgements, the Slovenian Administrative Court has ruled that taxation or non-taxation of subsequent payments to equity is merely a tax policy question and not a tax law issue. In this article, the author argues that the view of the Slovenian Administrative Court is incorrect, because it violates the general constitutional tax principle - ability-to-pay principle and the objective net principle, which is derived from it in the field of taxing income. According to the view of the Slovenian Constitutional Court, this principle requires that only income (increase in assets over a certain period) can be taxed with income tax. Key words: taxes, subsequent payments to equity, ability-to-pay principle, objective net principle, tax policy, tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Fleksibilno razporejanje delovnega časa

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Title: Flexible Working Time Scheduling
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Nekatere dileme odvzema protipravne premoženjske koristi s poudarkom na gospodarskih kaznivih dejanjih

Vanja Verdel Kokol, 1.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Vanja Verdel-Kokol, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Aktualno stanje obravnavanja kaznivih dejanj, zlasti gospodarskih, korupcijskih in tudi drugih, še posebno tistih, ki spadajo na področje organizirane kriminalitete, izraža trend osredotočenosti pri izrekanju obsodilnih sodb storilcem teh kaznivih dejanj ne zgolj na (dolgotrajne) prostostne kazni, temveč vse bolj na odvzem protipravno pridobljenih koristi. Kljub vsem spremembam kazenskopravne, tako materialne kot procesne zakonodaje, institut odvzema premoženjske koristi v našem pravu še vedno ne dosega zakonskega namena in je v tem pogledu še zmeraj premalo učinkovit, odločanje o tem vprašanju pa vezano na prenekatere dileme. Kot nezadostno učinkovitost je treba šteti zlasti nedosledno uporabo kazenskega materialnega prava, ne dovolj izkoriščene procesne mehanizme in navsezadnje premajhen izplen izvršitve pravnomočnih sodb. V prispevku je uvodoma predstavljena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, vključno z ustavnopravnimi merili, ki upravičujejo odvzem s kaznivim dejanjem pridobljenih koristi. S vprašanjem pravne narave obravnavanega instituta pa se neizbežno povezuje vprašanje ugotavljanja obsega premoženjske koristi, ki je tako v teoriji kot v praksi posebno problematično. Nadalje je v prispevku obravnavano razmerje med ukrepom odvzema premoženjske koristi in premoženjskopravnim zahtevkom oškodovanca s kritičnim pogledom na aktualno zakonsko ureditev. Posebne pozornosti pa je v luči najnovejše sodne prakse deležno vprašanje ločenosti premoženja družbe od premoženja njenih družbenikov. V sklepnem delu prispevka so izpostavljene še nekatere procesnopravne dileme, povezane zlasti z zac?asnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi v luči pričakovanih sprememb kazenske procesne zakonodaje. Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženjske koristi, znak kaznivega dejanja, začasno zavarovanje, obseg premoženjske koristi, premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, premoženje družbe,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Zloraba položaja po 244. členu KZ

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Obdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi. Na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne. Title: Abuse of Position under Article 244 of the Criminal Code
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje

Peter Podgorelec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Primerna informacijska podlaga odločitve je ključna predpostavka pravila podjetniške presoje (angl. business judgment rule), ki si počasi utira pot tudi v slovenskem korporacijskem pravu, čeprav ni posebej uzakonjeno. Primernost pomeni, da je obseg informacij odvisen od posebnosti konkretne odločitvene situacije, zlasti od pomena odločitve za družbo. Pri oblikovanju odločitvene podlage pa je treba upoštevati tudi uveljavljena spoznanja ekonomskih in poslovnih ved. Sodišče presoja, ali je član organa vodenja ali nadzora lahko razumno domneval, da ravna na podlagi primernih informacij. Obramba s sklicevanjem na tretjo osebo kot vir informacij je lahko uspešna le, če je imela tretja oseba ustrezne strokovne kvalifikacije, če je bila neodvisna in če je imela na voljo vse potrebne informacije. Odločevalec mora prepričljivost informacije oziroma nasveta tretje osebe preizkusiti z vso potrebno skrbnostjo. Ključne besede: odškodninska odgovornost, člani organa vodenja ali nadzora, pravilo podjetniške presoje, primerne informacije Title: Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule Abstract: Adequate information basis for decision-making is a key requirement of the business judgment rule, which is slowly making its way in the Slovenian Corporate Law as well, even if not enacted by law. Adequacy means that the scope of information depends on the specificities of a concrete decision situation, particularly on the impact of decision-making on the company. In developing a basis for decision-making, the established business management findings need to be accounted for as well. It is the court which decides whether the management or supervisory body member was able to reasonably believe that they acted on the basis of adequate information. Defence with reference to a third party as a source of information can only be successful if the third party was professionally qualified, independent and had all necessary info
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Rado Bohinc: Družbena odgovornost

Zvone Vodovnik, 1.8.2017

Ostalo

Zvone Vodovnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Dr. Rado Bohinc je lani pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izdal svojo najnovejšo znanstveno monografijo Družbena odgovornost. Izšla je 30 let po izidu njegove prve monografije Lastnina in upravljanje leta 1987 pri Gospodarskem vestniku. Oba časovna mejnika in tudi vsebina monografij upravičeno vzbujajo zanimanje javnosti o avtorju in njegovem delu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Vsebina PID št.5/2017

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017stran 717 Peter Podgorelec Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule stran 735 Gregor Drnovšek, Matic Kramar Posojilo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

In-house naročila, če je ponudnik odvisna družba več naročnikov

Vesna Kranjc, 1.8.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Vprašanji: 1. Ali so izpolnjeni pogoji, da pravna oseba s svojimi ustanovitelji (vsi so hčerinske družbe določene mestne občine) sklepa posle neposredno, brez izvedbe postopkov javnega naročanja, torej po pravilih za in-house naročila? 2. Ali so izpolnjeni pogoji, da določena oseba sklepa posle neposredno z mestno občino, ki je ustanovitelj vseh njegovih petih ustanoviteljev? Title: In-house Orders if the Provider is an Affiliated Company of Several Clients
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Vsebina PID št.5/2016

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov za stvarno napako

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Claiming warranty claims for a material defect Povzetek: V luči stališča o nujnosti oblikovalne tožbe bi bil zgolj dajatveni zahtevek (kot sta ga uveljavljala tožnika) nesklepčen. Vendar pa je bila oblika pravnega varstva, ki sta ga zahtevala, skladna s tedaj enotno sodno prakso, ki je pravno varstvo kupcu stvari z napako nudila le na podlagi dajatvenega zahtevka. Zato Vrhovno sodišče RS ponavlja že večkrat izraženo stališče, da bi bila v primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, nesprejemljiva zavrnitev zahtevka na drugi stopnji. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 288/2014
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Ali pravilo o prepovedi finančne asistence velja tudi za d. o. o.

Jerneja Prostor, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2016Title: Does the rule on financial assistance prohibition apply to limited liability company Povzetek: Odgovor je nikalen. Do finančne asistence, kot je obravnavana v tem prispevku, pride, če družba posredno ali neposredno s svojimi sredstvi (z darilom, posojilom, odpustom dolga ali kako drugače) nekomu tretjemu (ali že obstoječemu delničarju - op. a.) omogoči postati njen delničar oziroma povečati udeležbo v družbi. S tem družba zmanjša svoje premoženje, pridobitelj pa lahko pridobiva že obstoječe delnice ali pa družba poveča število delnic (izda nove delnice - op. a.), ne da bi se sočasno povečala denarna sredstva, ki bi se vnesla v družbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Zastaranje iz gospodarske pogodbe

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Limitation period in commercial contracts Povzetek: Določba 349. člena OZ vsebuje le pravilo o zastaranju izpolnitvenih zahtevkov iz gospodarskih pogodb in se zastaralnega roka odškodninskih terjatev, ki iz njih izvirajo, ne dotika. Določba tretjega odstavka 352. člena OZ, ki ureja zastaralni rok odškodninskih terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, je torej povsem samostojna določba, njena posebnost je zgolj v tem, da glede na svoje besedilo pri dolžini zastaralnega roka odkazuje na uporabo zastaralnega roka, ki je določen za posamezno vrsto izpolnitvenega zahtevka. Če gre za gospodarsko pogodbo, je to rok iz določbe 349. člena OZ, razen če druga določba ali predpis ne določata drugače. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 45/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Claim for determining illegality of employment termination Povzetek: Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen. Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do ugotovitve obstoja delovnega razmerja ni izgubila. Zato tudi roka za sodno uveljavljanje nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni mogla zamuditi. Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 270/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Roki za uveljavljanje neistovetnosti po Dunajski konvenciji - analiza sodne prakse

mag. Janez Rotman, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Rotman, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980 (v nadaljevanju: CISG) določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro ravnanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni je za vsak rok - za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo - določen standard primernega roka, interpretacija pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera in od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo pri nobenem roku govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz drugega odstavka 39. člena CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še zlasti na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo. Pristop noble month, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebno v sodbah sodišč kontinentalnih pravnih sistemov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Prihodnost reševanja investicijskih sporov na območju Evropske unije

Ana Jereb, LL.M., 1.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Jereb, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Prispevek v obravnavo združuje dva pojava modernega časa - Evropsko unijo kot naddržavno tvorbo in tuje neposredne investicije kot prevladujočo obliko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je pristojnost za mednarodno investicijsko politiko na območju Evropske unije pripadala državam članicam, ki so se lahko svobodno pogajale in sklepale investicijske dogovore med seboj ter s tretjimi državami. V praksi so to možnost dobro izkoristile, o čemer priča okoli 1500 bilateralnih investicijskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU. Z Lizbonsko pogodbo pa je Unija pridobila izključno pristojnost na področju tujih investicij. Takšna razširitev izključnih pristojnosti Unije ni neproblematična. Centralizacija urejanja področja tujih investicij odpira številna vprašanja glede učinkovitega varstva investicij, pravnega statusa do zdaj veljavnih dogovorov držav članic na tem področju ter glede nadaljnjega razvoja mednarodnega investicijskega prava. Prispevek se osredotoča na področje reševanja investicijskih sporov kot enega od (bistvenih) elementov učinkovitega varstva tujih investicij v svetu. Ključne besede: Evropska unija, evropsko pravo, mednarodno investicijsko pravo, reševanje sporov, TTIP, ICSID, Lizbonska pogodba
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Sodbe glede izpodbijanja sklepov o uporabi bilančnega dobička

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Judgments on contesting of resolutions on the distribution of profit for appropriation Povzetek: Glede na besedilo 2. stavka drugega odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1129/2012
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Začasna zaustavitev ladje v Sloveniji petnajst let po rojstvu Pomorskega zakonika

dr. Patrick Vlačič, 1.8.2016

Pomorski in rečni promet

Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Članek govori o zaustavitvi ladje v Sloveniji v obdobju od sprejema Pomorskega zakonika do danes. Opisane so okoliščine, ozadje in razlogi za spremembe pravne ureditve zaustavitve ladij. V tem času je bilo sprejetih nekaj zanimivih judikatov s področja zaustavitev ladij, ki so vdihnili življenje v določbe tega poglavja Pomorskega zakonika. Narejena je primerjalna tabela med nekaterimi določbami Pomorskega zakonika, Mednarodno konvencijo za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952 in Mednarodno konvencijo o zaustavitvi ladij iz leta 1999. Opisan je tudi institut actio in rem v povezavi z zaustavitvijo ladje in razlogi, zakaj in kako bi ga bilo smiselno uvesti v naš pravni red. Namesto zaključka so zapisani predlogi za izboljšavo obstoječe pravne ureditve zaustavitev ladij v Sloveniji. Ključne besede: zaustavitev ladje, actio in rem, Pomorski zakonik, vzajemnost terjatev, Mednarodna konvencija za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952 Title: Arrest of ship in Slovenia fifteen years after the birth of Maritime Code Abstract: This paper deals with the arrest of a ship in Slovenia from the adoption of the Maritime Code to the present, describing the circumstances, the background and the reasons for changes regarding regulations pertaining to the arrest of a ship. During this time, there were several interesting cases of arrest, which breathed life into the provisions of this chapter of the Maritime Code. There is also a table comparing various provisions from the Maritime Code, the International Convention Relating to the Arrest of Sea-Going Ships from 1952, and the International Convention on the Arrest of Ships, 1999. Finally, there is a description of action in rem in connection with the arrest of a ship and the reasons why it would be convenient to bring it into our legal system. By way of conclusion, I propose improvements to the regulations for the arrest of ships in Slovenia. Key words: arrest of ship, action in rem, Mar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Nezakonit odpoklic uprave in odpravnina

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Illegal recall of management and severance pay Povzetek: Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 204/2014 z dne 8. 6. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Obravnava premoženja gospodarske družbe po njenem prenehanju v ožjem pomenu

mag. Jerneja Prostor, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Ideja za prispevek se je porodila ob obravnavanju praktičnih primerov iz poslovne in sodne prakse, katerih dejanska stanja so bila glede na teorijo nekoliko nepričakovana, zato bi morala biti zgolj izjemna. Gre za vprašanje obravnavanja premoženja, ki je zaradi prenehanja gospodarske družbe v ožjem pomenu ostalo brez pravnega nosilca. Prispevek je rezultat analize položajev, ki bi lahko privedli do tovrstnih težav. Predstavljena je ugotovitev, da so obravnavane situacije predvsem posledica neustrezne ureditve izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, katere protiustavnost je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Poleg predloga spremembe pravne ureditve, s katero bi preprečili nastanek premoženja brez nosilca, skuša avtorica ponuditi tudi možnosti reševanja že obstoječih primerov. Ključne besede: gospodarska družba, pravna subjektiviteta, preddružba, sposobnost biti stranka, prenehanje družbe, izbris iz sodnega registra Title: Company’s assets after winding up in the strict sense
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 16 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 5

Leto objave

2017(14) 2016(14) 2015(16) 2014(15)
2013(22) 2012(13) 2011(17) 2010(15)
2009(15) 2008(13) 2007(15) 2006(11)
2005(15) 2004(15) 2003(22) 2002(36)
2001(33) 2000(25) 1999(28) 1998(24)
1997(1) 1992(9) 1991(9)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov