Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 432)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Zloraba položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pravilo podjetniške presoje - skupna uporaba

Miha Šlamberger, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Članek poskuša prikazati ugotovitve avstrijske teorije in sodne prakse na področju presoje kazenske in civilne odgovornosti višjih bančnih uslužbencev. Potrjuje že doslej jasno izraženo zahtevo teorije in sodne prakse, da je za pravilno kazensko obravnavo tako imenovanega kaznivega dejanja zlorabe položaja potrebno dobro poznavanje pravil ZGD-1 o prosti poslovni presoji in zahtevani skrbnosti organov vodenja in nadzora. Prav tako je ključna obravnava vsake poslovne odločitve z vidika presoje okoliščin ex ante. Ključne besede: prosta poslovna presoja, zloraba položaja v Avstriji, tvegani posli, kazenska in civilna odgovornost Title: Abuse of Position or Trust in Business Activity and Business Judgement Rule - Combined Use Abstract: The article attempts to present the findings of the Austrian theory and judicial practice regarding the criminal and civil liability of senior banking employees. It confirms the already clearly stated position of the theory and practice that a sound knowledge of the Business Judgement Rule and the ZGD-1 rules on required diligence of the company''s managing and supervisory body are essential for the right criminal qualification of the so called abuse of position acts. An ex ente treatment of all given circumstances for the judgement of a business decision is also essential. Key words: business judgement rule, abuse of position in Austria, risk business, criminal and civil liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Fizična delitev solastne nepremičnine

Ana Javh, 1.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Ana Javh, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorica obravnava fizično delitev solastne nepremičnine s poudarkom na vprašanju deljivosti solastne nepremičnine s stavbo. Da bi lahko prišlo do fizične delitve stavbe in s tem do vzpostavitve etažne lastnine, je potrebno predhodno ugotoviti, ali je to stavbo mogoče razdeliti na dve ali več samostojnih funkcionalnih enot. Največkrat so za dosego tehnično ustrezno prilagojene stavbe potrebni določeni gradbeni posegi. Dilema je, kako naj sodišče odloči v primeru, če eden od solastnikov ne da soglasja za izvedbo teh gradbenih del in kritje njihovih stroškov: ali šteti, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča zato, ker sodišče ne more nadomestiti solastnikovega soglasja, ali pa v določenih primerih kljub temu dopustiti fizično delitev nepremičnine z ustanovitvijo etažne lastnine. Avtorica meni, da bi moralo sodišče ob ugotovitvi, da vlaganja niso znatnejše vrednosti, omogočiti fizično delitev solastne nepremičnine in tako dati varstvo uzakonjenemu primarnemu interesu solastnika po fizični delitvi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

Miha Kerin, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega svet
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisna bančna garancija in primerljiva zavarovanja

Maja Vesenjak, 1.6.2017

Obligacije

Maja Vesenjak, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku avtorica primerja bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Predstavljena so zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva po tem, da niso odvisna od temeljnega posla ali da udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo so izbrani pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menični dolžniki, bančna obveznost plačila (BPO) in stand-by akreditiv. Za vsako od zavarovanj je po predstavitvi pojasnjeno, kdaj so pravice in obveznosti iz njega enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva nobeno izbrano zavarovanje ni zakonsko urejeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neskladnost določbe Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora z Ustavo

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Ustavno sodišče, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: 1. Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta. ... Title: Inconsistency of a Provision of the Forfeiture of Assets of Illegal Origin Act with the Constitution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neobstoječa pogodba : izpodbojna pogodba

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Če nekoga prisiliš, da s teboj sklene posojilno pogodbo, mu nato izročiš posojilo ter pridobiš nasprotno terjatev (vračilo posojila z obrestmi), potem gre za dejanski položaj izpodbojne pogodbe (45. člen OZ). Če pa, drugače, nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, pa tu sploh ne gre za veljavno posojilno pogodbo. Ta je neobstoječa (ker volja skleniti resnično pogodbo niti pod prisilo ni bila podana - 15. člen OZ), listina, ki jo navzven izkazuje ter v kateri se prisiljena stran zavezuje vrniti neobstoječe posojilo, pa je nična. Title: Non-existent Contract: Voidable Contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Socialna država in država blaginje - sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.6.2017

Pravoznanstvo

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države. Ključne besede: socialna država, pravna država, država blaginje, socialne pravice, sistem socialne varnosti Title: Social State and Welfare State - Synonyms or Mere Contextual Paronyms? Abstract: The article deals with the concept of a social state and a welfare state within the framework of a democratic state of law. The foundations of a social normative state are presented, the comparative legal aspects of the forms of social states and the trends of the national and European social policy. The system of a welfare state was also analysed as well as the differences in relation to a social state of law. The founding values and goals of a social state and a welfare state are also presented. The conclusion highlights the challenges of a modern social state. Key words: social state, state of law, welfare state, social rights, social security system
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Predvidljivost škode - dokazovanje

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Temeljno načelo nepogodbenega odškodninskega prava pa je, da se oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (169. člen OZ). Odraz tega načela v pogodbenem pravu je, da ima pogodbi zvesta stranka zoper kršitelja pogodbe zahtevek za povrnitev celotne vrednosti izjalovljenega pogodbenega pričakovanja. Povrnjeno ji mora biti, kar je pričakovala na podlagi pogodbe, saj mora sicer sama nositi posledice kršitve pogodbe nasprotne pogodbene stranke; to pa bi bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda, ki ne pomeni le, da je treba pogodbo izpolniti, temveč tudi, da mora imeti v primeru kršitve pogodbe prikrajšana stranka na razpolago učinkovite sankcije. V tem pomenu je pravilo o omejitvi odškodnine na predvidljivo pogodbeno škodo izjema od načela popolne odškodnine. Ko je tako, pa ni nelogično, da je kršitelj pogodbe tisti, ki mora uveljavljati izjemo (nepredvidljivost škode), ki ga razbremenjuje. Title: Predictability of Damage - Evidence Bringing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznosti bank v zvezi s podaljšanjem kreditnih linij

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.6.2017

Obligacije, Banke in hranilnice

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata obveznosti bank, ki izhajajo iz kreditnih razmerij, do kreditojemalcev. Pri tem skušata ob upoštevanju splošnih načel obligacijskega prava odgovoriti na vprašanji, ali lahko iz kreditnega razmerja izhaja obveznost banke, da kreditno razmerje podaljšuje, in v kakšnih okoliščinah se takšna obveznost lahko pojavi. Obravnavata tudi protipravnost ravnanja bank in morebitno odškodninsko obveznost v primeru, da banka neutemeljeno ne podaljša kreditnega razmerja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Pogoji za začetek del in rok za dokončanje del v gradbeni pogodbi ter posledice zamude

Vesna Sodja, 1.6.2017

Obligacije, Urejanje prostora

Vesna Sodja, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izpolnitev dejanskih in pravnih pogojev za začetek gradbenih del, posledice zamude z uvedbo v delo ter posebnosti pogodbene kazni, ki je dogovorjena v gradbeni pogodbi. Ključne besede: gradbena pogodba, dejanski pogoji, pravni pogoji, zamuda, uvedba v delo, pogodbena kazen Title: Conditions for the Start of Works and the Deadline for Completing Construction Works in a Construction Contract and Consequences of Delay Abstract: The authoress deals with the fulfilment of the actual and legal conditions for the start of construction works, the consequences of delay with the introduction to work, as well as the specifics of the contractual penalty, which is agreed in the construction contract. Key words: construction contract, actual conditions, legal conditions, delays, introduction to the work, contractual penalties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Presoja ravnanj podjetja s prevladujočim položajem po učinku: reforma Evropske komisije in njena (delna) recepcija v sodni praksi EU

Luka Bernard, 1.6.2017

Varstvo konkurence, cene, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Bernard, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtor v prispevku obravnava osnovni koncept reforme Evropske komisije glede zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi 102. člena PDEU. Bistvo te reforme je opustitev formalistične presoje ravnanj podjetij s prevladujočim položajem in implementacija presoje po učinku. Članek obravnava principe presoje zlorabe prevladujočega položaja po učinku iz Navodil Komisije. Predstavljen je tudi vpliv te reforme Komisije na nedavno sodno prakso Sodišča EU. Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, formalistična presoja, presoja po učinku, izključevalne zlorabe Title: Assessment of Dominant Undertakings Conduct by Effect: Reform of the European Commission and its (Partial) Reception in the Judicial Practice of the EU Abstract: The author discusses a general concept of the European Commission''s reform regarding abuses of dominant position, which is prohibited in accordance to Article 102 TFEU. Focal point of this reform is abandonment of a form-based approach regarding abuses of dominant position and implementation of an effects-based approach. Principles of an effects-based approach from the Communication from the Commission are examined in detail. It also examines European Commission''s reform impact on recent CJEU jurisprudence. Key words: competition law, abuse of dominant position, form-based approach, effects-based approach, exclusionary abuses
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

Jure Globočnik, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

Jure Globočnik, Podjetje in delo, 3-4/2017Zusammenfassung: Der vorliegende Aufsatz behandelt standardessentielle Patente (SEP) im Lichte des Europäischen Marktmachtmissbrauchsverbots (Art. 102 AEUV). Nach einer einleitenden Vorstellung der Standardsetzung und der FRAND-Verpflichtungen (engl. fair, reasonable and non-discriminatory) wird das Verhältnis zwischen Kartellrecht und Patentrecht erörtert. Dabei ist festzustellen, dass heutzutage die beiden Rechtsgebiete als komplementär betrachtet werden. Im zentralen Teil des Aufsatzes wird der Frage nachgegangen, wann eine Handlung des SEP-Inhabers als missbräuchlich im Sinne des Europäischen Kartellrechts angesehen werden kann. Zunächst werden die Besonderheiten der Marktbeherrschung auf Technologiemärkten vorgestellt, insb. die hohen Wechselkosten und die sich daraus ergebenden Lock-in-Effekte. Danach werden einzelne Missbrauchskonstellationen kritisch erörtert, beginnend mit Lizenzverweigerung und Lizenzierung zu diskriminierenden, unfairen bzw. unangemessenen Bedingungen. Besondere Aufmerksamkeit wird der gerichtlichen Geltendmachung von Ansprüchen aus Patentverletzung und der damit verbundenen Huawei-Entscheidung des EuGH gewidmet. Diese Rechtsfrage war in jüngster Zeit nämlich Gegenstand zahlreicher Gerichtsentscheidungen und lebhafter Diskussionen in der Literatur und ist für die beteiligten Unternehmen von erheblicher wirtschaftlicher Bedeutung. Abschließend wird die Sanktionierbarkeit des Patenthinterhalts im Europäischen Recht erörtert und mit der US-amerikanischen Regelung verglichen. Schlagwörter: Missbrauch marktbeherrschender Stellung, Marktmachtmissbrauch, standardessentielle Patente (SEP), Art. 102 AEUV, Patentverletzungsklage, smartphone wars, Huawei-Entscheidung, Kartellrecht, Patentrecht Naslov: Smartphone wars in zloraba prevladujočega položaja imetnikov patentov, ki so bistveni del standarda Povzetek: V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2017

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017stran 433 Miha Kerin Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta Independence, Potential Conflict of Interest and Conflict of Interest for Members of the Supervisory Board stran 470 Dušan Jo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Sodba Sodišča v zadevi C-398/15 z dne 9. marca 2017

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: "Predhodno odločanje - Osebni podatki - Varstvo posameznikov pri obdelavi teh podatkov - Direktiva 95/46/ES - Člen 6(1)(e) - Podatki, ki se objavijo v registru družb - Prva direktiva 68/151/EGS - Člen 3 - Prenehanje zadevne družbe - Omejitev dostopa tretjih oseb do teh podatkov" Title: Judgment of the Court in Case C 398/15 of 9 March 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Davčna utaja in njena finančna preiskava

Primož Baucon, 1.6.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Davki občanov in dohodnina

Primož Baucon, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Popolno ali delno izogibanje davčnim obveznostim ter nepravočasno izpolnjevanje teh obveznosti in drugih povezanih obveznosti (dajatev) ne pomeni le kršitve pravnih norm, ampak povzroča tudi nedopustne posledice in protipravna stanja. Zaradi tega vse sodobne zakonodaje predvidevajo sistem davčnih kaznivih dejanj in kazenskih sankcij. Zaradi varstva fiskusa je treba zagotoviti pravilno uporabo materialnega davčnega in kazenskega prava, in to enako za vse storilce teh dejanj. Države pogosto zaostrujejo kazni zoper tiste, ki svojih davčnih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno. Avtor analiza glavne značilnosti in elemente kaznivega dejanja davčne utaje kot temeljnega fiskalnega kaznivega dejanja. Ukrepi (finančna preiskava), ki se izvajajo z namenom odkrivanja davčnih kaznivih dejanj, so ena izmed oblik davčne kontrole. Avtor opredeli pojem finančne preiskave in predstavi njene glavne značilnosti, metode, tehnike oziroma elemente. Ključne besede: davčna utaja (zatajitev), izogibanje plačevanja davkov, davčna goljufija, davčna kazniva dejanja, kaznivo dejanje, odkrivanje, dokazovanje, finančna preiskava Title: Tax Evasion and its Financial Investigation Abstract: A complete or partial evasion of the duty to pay taxes as well as an untimely fulfilment of this duty and of the other tax related duties (amounts) is not only a breach of the legal norms but it also causes wrongful consequences and unlawful situations. For the given reason, all the contemporary criminal legislations envision a system of the tax-related criminal offences and sanctions. In order to protect the fiscus, it is necessary to provide proper application of the substantive tax and criminal laws, and law should be applied equally to all perpetrators of these criminal acts. Countries often resort to tightening of criminal sanctions against those who do not fulfil their tax obligations on time. The author analyses the main features and elements of the criminal offence of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Oddaja javnega naročila, če si konkurirata samo povezani družbi naročnika

Vesna Kranjc, 2.6.2016

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Opis dejanskega stanja: Naročnik je januarja 2016 objavil obvestilo o oddaji javnega naročila za nabavo določenega blaga. Naročilo oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oziroma s sklenitvijo okvirnega sporazuma s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v štiriletnem obdobju. Prejel je le vlogi dveh prijaviteljev, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Po poteku roka za oddajo prijav je naročnik prejel dopis dveh gospodarskih družb, ki sta vodilni družbi pri prodaji razpisanega blaga na slovenskem trgu. Obe družbi sta pojasnili, da sta prezrli javni razpis, in predlagali, da se postopek ponovi; nista pa vložili zahtevka za revizijo. Po pravilih ZJN-2 (in enakih pravilih ZJN-3) in pravilih razpisne dokumentacije naj bi se postopek nadaljeval s sklenitvijo okvirnega sporazuma z obema družbama s priznano sposobnostjo. V skladu s potrebami naročnika naj bi nato obe družbi konkurirali s svojima ponudbama za konkretno dobavo zdravil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Prilagajanje obdavčevanja v Evropski uniji in poskus uvedbe enotne konsolidirane davčne osnove

Matjaž Kovač, 2.6.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Rimska pogodba, pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS, EU in Skupnosti) v 2. členu določa, da morajo biti prednostne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic, spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami članicami. Posredni davki, kot so davek na dodano vrednost, trošarine in carine, se pobirajo od prometa proizvodov ali storitve. Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje veliko posebnih določb o posrednem obdavčenju, predvsem glede vzpostavitve carinske unije, usklajevanja posrednih davkov, ter prepoved diskriminatorne in zaščitne obdavčitve proizvoda. V nasprotju s posrednimi davki se neposredni davki (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb), davek na kapital in prispevki za socialno varnost plačujejo na dohodek in kapitalske tokove. Neposredna obdavčitev posega v temeljne svoboščine EU, in sicer v prosti pretok oseb (fizičnih ali pravnih) in prosti pretok kapitala. Ključne besede: davčna politika, harmonizacija, posredno obdavčevanje, neposredno obdavčevanje, skupna konsolidirana davčna osnova Abstract: Coordination of tax policy is one of the basic elements that can contribute to greater economic integration in the European Union. The Treaty of Rome, the Treaty on establishing the European Economic Community (EEC, the EU and the Community) in Article 2 lays down that the priorities of the EEC should be to establish a common market by gradually approximating the economic policies of the Member States, as well as to promote the harmonious economic development, and constantly balanced economic growth, increased stability, accelerated raising of the standard of living and closer relations betwe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Neustavne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju glede izbrisa pravnih oseb

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 14. aprila 2016 odločilo: 1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo. 2. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dovoljen ugovor, določen v 21. točki obrazložitve te odločbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Odgovornost članov nadzornega sveta obvladujoče družbe za izravnavo prikrajšanj v odvisni družbi

dr. Peter Podgorelec, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Vprašanje: Družba AB, d. o. o., v sistemu povezanih družb odvisna družba, je sklenila zase škodljiv pravni posel, ki naj bi bil posledica vpliva obvladujoče družbe XY, d. o. o. Povzročeno prikrajšanje ni bilo nadomeščeno. Ali lahko zaradi tega odgovarjajo tudi člani nadzornega sveta obvladujoče družbe XY, d. o. o.?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Gradbena pogodba - delna izpolnitev in odstop od pogodbe

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Za obveznost zgraditi zgradbo je značilno, da izvajalec potrebuje določen čas oziroma daljše časovno obdobje, da jo izpolni. Okoliščina, da sta se pravdni stranki v Pogodbi dogovorili za sprotno delno plačilo posameznih faz opravljenih del, sama zase zato še ni zadostni element za zaključek, da je bila dogovorjena izročitev in prevzem dela iz gradbene pogodbe po delih. Drži pa, da obstoj določenih okoliščin (na primer samostojnost posameznih etap na poti do rezultata) kaže na to, da naročnik lahko prostovoljno sprejme delno izpolnitev. Gre za situacijo, ko naročnik delno izpolnitev prostovoljno sprejme zaradi lastnega interesa, posledično pa odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari učinkuje le za naprej (ex nunc). Upnik bo pogosto imel interes za sprejem delne izpolnitve v primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti, saj bo v takem primeru lahko dokončanje izgradnje objekta zaupal tretji osebi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2016

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2016Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Veljavnost splošnih pogojev poslovanja in škoda zaradi stvarne napake

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Okrožno sodišče v Ljubljani je po okrožnem sodniku Đorđu Grboviću v gospodarskem sporu tožnice: ..., Ljubljana, ..., 1000 Ljubljana, ki jo zastopa ..., Ljubljana, proti toženki: ..., ..., ..., ..., ki jo zastopajo ..., Ljubljana, ..., Ljubljana, in ..., odvetnik v Ljubljani, zaradi plačila 40.000 EUR s pripadki, po 4. 12. 2015 zaključeni glavni obravnavi, 29. februarja 2016 razsodilo: 1. Toženka naj tožnici plača 30.461,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi (po slovenskem pravu) od 20. 12. 2012 do plačila, v 15 dneh. 2. Zavrneta pa se tožbeni zahtevek, naj toženka tožnici od pravkar navedenega zneska enake obresti plača še od enega dne bolj zgodaj; in zahtevek, naj toženka tožnici plača 9538,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2012 do plačila. 3. Toženka naj tožnici povrne 1590,99 EUR za stroške postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (po slovenskem pravu) od izteka navedenega roka do plačila.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Kritični pogled na opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku

Tomaž Kuralt, 2.6.2016

Delovna razmerja

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Slovenska zakonodaja omogoča celo vrsto posebnih oblik dela. Če izvzamemo zlorabo instituta samostojnega podjetnika, se nobena ni razširila tako hitro kot dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Gre za fleksibilno obliko zaposlovanja, ki omogoča hitrejše prehajanje v stanje zaposljivosti, a hkrati tudi lažje odpuščanje. Zasebne organizacije so izkoristile neučinkovitost javnega zavoda za zaposlovanje ter uspešno zagotavljajo delavce uporabnikom. Glede na to, da je posredovanje dela prepuščeno trgu, se lahko zaskrbljeno vprašamo, ali ne vodi to v novodobno suženjstvo. Koristi za delodajalce in uporabnike so očitne, postavlja pa se vrsta vprašanj glede socialne varnosti napotenega delavca. Ključne besede: posredovanje dela, zagotavljanje dela delavcev uporabniku, delodajalec, uporabnik, napoteni delavec, pogodba o zaposlitvi, pravice in obveznosti Abstract: Slovenian legislation provides a number of specific forms of work and, if we except abuse of the institution of an independent entrepreneur, none of them were so quickly expanded as the activity of providing workers to the user. It is a flexible form of employment, which enables faster transitions in the state of employability, but also facilitates redundancies. Private organizations have exploited the ineffectiveness of the public employment service and are successfully providing workers to users. Given that the provision of work is left to the market, we may anxiously ask ourselves if this is not the beginning of a new age of slavery. Benefits for employers and users are obvious, while it raises a number of questions about social security of temporary agency workers. Key words: employment services, providing workers to user undertaking, employer, user undertaking, temporary agency workers, employment contract, rights and obligations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička

Anton Pori, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Anton Pori, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Avtor v prispevku predstavi izpodbojnost skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička v delniški družbi ter poseben izpodbojni razlog skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička iz 399. člena ZGD-1. Ta je urejen kot posebna manjšinska pravica delničarjev v primeru, ko delniška družba s sklepom o uporabi bilančnega dobička delničarjem ne razdeli vsaj minimalne 4-odstotne dividende. Avtor obravnava tudi možnost ničnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička in se z razlago sodne prakse opredeli do možnosti uporabe 399. člena v družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, izpodbojnost, ničnost, bilančni dobiček Abstract: The author presents the contestability of the resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits in a joint-stock corporation and the special reason for contestability of the resolution of the assembly on the use of the distributable profits referred to under Article 399 of the ZGD-1. It is defined as a minority right of shareholders in case the resolution of the assembly on the appropriation of distributable profits does not distribute a minimum of at least 4 percent dividend to the shareholders. The author also presents the possibility of a void resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits. The last chapter takes the position towards the use of Article 399 in the case of a limited liability company. Key words: resolution on the appropriation of distributable profits, contestability, invalidity, distributable profit
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 3-4

Leto objave

2017(16) 2016(14) 2015(17) 2014(19)
2013(22) 2012(17) 2011(18) 2010(19)
2009(18) 2008(18) 2007(19) 2006(16)
2005(21) 2004(24) 2003(21) 2002(27)
2001(29) 2000(28) 1999(29) 1998(24)
1997(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov