Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 442)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odstop terjatve in plačilo podizvajalcu

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka. Sodba VS RS III Ips 57/2018
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odškodninska odgovornost poslovodstva banke za kredite

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Obligacije, Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g., d. o. o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odškodninska odgovornost poslovodstva in soglasje nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v druž- bi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2019

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019stran 391 Žiga Cvetko Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih stran 437 Borut Leskovec in Žiga Urankar Posledice
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ničnost letnega poročila

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Posledice ukinitve registrskih računov za vinkulirane delnice

Leskovec Borut, Urankar Žiga, 1.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Borut Leskovec, Žiga Urankar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos. Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator deci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih

Žiga Cvetko, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do nji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2019Vprašanja:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Obdavčitev dediščin in daril: vpliv smrti starša na davčno oprostitev za pastorka

Jernej Podlipnik, 1.6.2019

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Članek obravnava stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, po katerem oseba preneha biti pastorek v razmerju do svojega očima ali mačehe, če zaradi smrti njegovega starša preneha zakonska zveza med tem staršem in očimom ali mačeho. To stališče je slovensko Upravno sodišče zavzelo v zadevi, v kateri je odločalo o upravičenosti do davčne spodbude za pastorke. Avtor članka meni, da je taka razlaga nepravična, saj zanemarja možnost, da se med očimom oziroma mačeho ter pastorkom vzpostavi neodvisen družinski odnos. Čim dopustimo, da se lahko tak odnos vzpostavi, je treba pastorka šteti za družinskega člana mačehe ali očima, čeprav je zakonec že pokojen. V takem primeru je edina razlaga, ki je skladna s 53. členom Ustave Republike Slovenija, ta, da smrt ne povzroči prenehanja davčne oprostitve za pastorke. Ključne besede: davek, dediščina, darilo, davčna oprostitev, pastorek, družinsko načelo Title: Inheritance and Gift Taxation: Influence of a Parent’s Death on Stepchild’s Tax Exemption Abstract: This paper analyses the position of the Administrative Court of the Republic of Slovenia, according to which a person ceases to be a stepchild to his stepparent if the marriage between his parent and his stepparent ceases because of the death of his natural parent. The Slovenian Administrative Court took this position in a case where it ruled on entitlement to tax incentives for stepchildren. The author claims that this position is unfair as it ignores the possibility that an independent family relationship between a stepchild and a stepparent is established. As soon as we allow such a relationship to be established, we must consider the stepchild a family member of a stepparent, even though his spouse already died. In this case, the only interpretation that is in accordance with Article 53 of the Slovenian Constitution is that the death does not cause cessation of the tax exemption for stepchildren. Keywords:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Managementski trendi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj

Kraljić Suzana, Cajnko Petra, 1.6.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Suzana Kraljić, Petra Cajnko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: V gospodarsko razvitem svetu so zdravstvena zavarovanja pomemben dejavnik. Zavarovalništvo kot dejavnost brez dobro organizirane distribucije zavarovalnih zastopnikov ter posrednikov in drugih dejavnikov ne more učinkovito funkcionirati. Pri tem sta ključna visoka stopnja profesionalne integritete in strokovno znanje. Zaradi velike tržne skoncentriranosti zavarovalništva in konkurence med nosilci zavarovalne dejavnosti se danes stopnjujejo zahteve po etičnem ravnanju distributerjev, na kar opozarjajo tudi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Posebno pozornost je treba nameniti ustvarjanju zaupanja pri zavarovalcih do zavarovalnice, ki je glavni nosilec zavarovalne dejavnosti. Eden temeljnih ciljev v prispevku predstavljene raziskave je bil zaznati vrzeli v znanju in poznavanju sodobnih praks zdravstvenih zavarovanj, predvsem z vidika najšibkejših členov - zavarovalcev kot potrošnikov. Raziskava se je ukvarjala s poznavanjem zdravstvenih zavarovanj ter njihovih prednosti in slabosti pri zavarovalcih. Poseben poudarek je bil namenjen poznavanju pojmov zdravstvenih zavarovanj v korist družbe ter iskanju odgovora na vprašanje, kako lahko poznavanje ponudbe zdravstvenih zavarovanj koristi posamezniku, ko se odloči za sklenitev posamezne oblike prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za ta namen so bile raziskane različne možnosti in na podlagi anketnega vprašalnika empirično preverjeni managementski trendi, ki se pojavljajo v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Ključne besede: razvoj zavarovalništva, zavarovalna pogodba, zdravstveno zavarovanje, zavarovalniška pismenost, potrošniki Title: Management Trends in Modern Health Insurance Practice
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pogodbena kazen v anglosaškem pravnem sistemu

Tanja Lončar, 1.6.2019

Obligacije

Tanja Lončar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se v pogodbenem pravu želijo izogniti kaznovalnemu elementu. Novejši primeri sodne prakse so to strogo tradicionalno stališče sicer nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti pri sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. Pri dogovarjanju o znesku, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, morata jasno izraziti svoj namen - ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebno če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, saj je v njem izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, nastale zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša - ob upoštevanju okoliščin vsakega primera - izluščiti namen strank, od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, pa bo odvisna veljavnost oziroma izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor o pogodbeni kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni. Ključne besede: pogodbena kazen, pavšalna odškodnina, kršitev pogodbe, common law, zmanjšanje pogodbene kazni Title:Penalty Clause in Common Law System Abstract: Contracting parties may agree on a penalty clause, which ob
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Vprašanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora

Strojin Štampar Anja, Franca Valentina, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Anja Strojin Štampar, Valentina Franca, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Članek obravnava pojem neodvisnosti predstavnikov delavcev v organih družbe, ki so v dvojni vlogi predstavnikov zaposlenih in članov nadzornega organa. Vprašanje je analizirano z vidikov korporativnega upravljanja in sistema delavskega soupravljanja. Zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne določa izrecno njihovih nalog, ampak se sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, ki predpisuje osebno izvajanje korporacijskopravnih mandatov in ravnanje v skladu z interesi družbe. Prispevek analizira tudi zakonske določbe in priporočila dobre prakse glede odpravljanja in upravljanja nasprotij interesov v gospodarskih družbah. Ravno tako so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki kažejo na različno razumevanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora in posledično na različne pristope k obvladovanju teh situacij. Ugotovitve tako izvedene analize nakazujejo pravne in praktične dileme glede neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v organih nadzora, kar je lahko osnova za morebitne zakonske spremembe kot tudi za nadaljnje raziskave tega kompleksnega področja. Ključne besede: delavski predstavniki v organih nadzora, neodvisnost, nasprotje interesov, nadzorni svet, upravni odbor, svet delavcev Title: The Issue of Independence of Board-Level Employee Representatives Abstract: This article examines the concept of independence of board-level employee representatives in their dual role as employee representatives and members of supervisory bodies. The issue has been analysed from the perspective of corporate governance and from the perspective of workers'' participation in company management. The act governing workers'' participation in management of corporate entities does not explicitly define their tasks, but rather refers to the Companies Act, which prescribes personal execution of corporate terms of office and acting in accordance with the interests of the company. The ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pravni vidiki in pasti družbeno odgovornega poslovanja podjetij

Maksimilijan Gale, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maksimilijan Gale, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo. Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ustavnopravni vidik določenih upravičenj avtorja skozi prizmo sodobne sodne prakse

Eneja Drobež, 1.6.2019

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje iskanja ravnotežja med učinkovitim varstvom avtorske in sorodnih pravic (ki ga zagotavljata 60. in 33. člen Ustave) ter drugimi ustavnimi pravicami, kot so svoboda izražanja (39. člen Ustave), svoboda umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) oziroma svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave). Navedeni ustavnopravni vidiki so aktualni zlasti z vidika nedavnih odločitev Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v sporih med kolektivnimi organizacijami, uporabniki oziroma avtorji. Tematika je pomembna tudi z vidika evropskega prava, saj se v ustaljeni sodni praksi Sodišča EU išče ravnotežje med posameznimi temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. V prispevku bomo predstavili ključne odločitve v slovenski in nemški ustavnosodni praksi, podrobneje pa bomo obravnavali odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Metall-auf-Metall. S stališča ustavnega prava bomo presodili nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani. Komentirali bomo tudi temeljne odločbe Sodišča EU v zvezi z razlago drugega odstavka 17. člena Listine EU. Ključne besede: Ustava RS, avtorska pravica, sorodne pravice, svoboda izražanja, pravo EU, Listina EU o temeljnih pravicah Title: Constitutional Aspect of Protection of Copyright and Neighbouring Rights through the Prism of Contemporary Case Law Abstract: The article deals with the important issue of finding the balance between the effective protection of copyright and neighbouring rights, guaranteed by Article 60 and 33 of the Slovenian Constitution, and other constitutional rights such as freedom of expression (Article 39), the freedom of artistic creation (Article 59), the right to private property (Article 33), and the freedom of economic initiative (Article 74). The aforementioned constitutional aspects are especially relevant regarding the recent d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Odškodninska odgovornost nekdanjega direktorja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Evropska kohezijska politika - implementacija v praksi

Irena Prodan, 1.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Prodan, Podjetje in delo, 3-4/20181. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ureditev cesije v OZ: razmerje do ZOR in ODZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Cesijo ureja sedaj veljavni Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v členih 417 do 426. OZ je nadomestil prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Varstvo znamke v razmerju do firmskega prava

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Intelektualna lastnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Zahtevek za znižanje najemnine v obliki ugovora in ne tožbe

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2018

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018stran 413 Nina Plavšak, Renato Vrenčur Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens stran 462 Vesna Kranj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Grožnja in ničnost pogodbe po OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V primerih, ko izrečena grožnja (na podlagi katere je tisti, ki jo je izrekel celo obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja) jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, ne more biti dvoma o tem, da je pogodba, podpisana zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, (lahko) nična (86. člen OZ). V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, je zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, nesprejemljiva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Prekršek v zvezi z javnim naročanjem: razmerje med ZJN-3 in OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

PRORAČUN, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Nina Plavšak (ur.), Renato Vrenčur (ur.) in drugi: Zastavna pravica

Marko Zaman, 1.7.2018

Kultura in umetnost

Marko Zaman, Podjetje in delo, 3-4/2018Avtorji nove knjige v zbirki Sodobno stvarno pravo so se odločili sistematično in poglobljeno analizirati pravne položaje, ki v praksi nastajajo v zvezi z institutom zastavne pravice, in sicer tako na abstraktni kot na povsem konkretni ravni - z obravnavo izbranih podvrst zastavnih pravic. Praksa je namreč pokazala, da je področje stvarnega prava dinamično, pravna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in dogmatski pristop nekaterih uporabnikov prava pa razvojnemu tempu in potrebam pravne prakse ne sledijo. Prav to je cilj monografije, saj se avtorji zavedajo, da je sodobno stvarno pravo na neki način preseglo pravne položaje, kakršni so obstajali ob nastanku SPZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ara - analiza sodnih odločitev

Luka Šilc, 1.7.2018

Obligacije

Luka Šilc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Avtor predstavi aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Po splošnem teoretičnem uvodu še posebej obravnava ločevanje are od avansa in poudari pomembnost jasnosti in nedvoumnosti dogovora o ari. Po analizi akcesorne narave are sledi razlaga institutov odstopnine in are kot odstopnine ter predstavitev njunih razlik, saj gre za na videz podobna instituta, ki pa se med seboj vendarle bistveno razlikujeta. Nadalje izvemo, da je aro mogoče veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo - čeprav zakon tega vprašanja ne ureja, je stališče sodne prakse jasno. Nato je v članku predstavljeno, kakšne so sankcije in kdo ima možnost njihove izbire v primeru neizpolnitve pogodbe, za konec pa avtor obravnava tudi problematiko prevelike are.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 3-4

Leto objave

2019(14) 2018(18) 2017(16) 2016(14)
2015(17) 2014(19) 2012(17) 2011(18)
2010(19) 2009(18) 2008(18) 2007(19)
2006(16) 2005(21) 2004(24) 2003(21)
2002(27) 2001(29) 2000(28) 1999(29)
1998(24) 1997(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N OP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov