Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 450)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Zahtevek za znižanje najemnine v obliki ugovora in ne tožbe

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2018

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018stran 413 Nina Plavšak, Renato Vrenčur Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens stran 462 Vesna Kranj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Pridobitev in odsvojitev "lastnih" zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Evropska kohezijska politika - implementacija v praksi

Irena Prodan, 1.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Prodan, Podjetje in delo, 3-4/20181. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ara - analiza sodnih odločitev

Luka Šilc, 1.7.2018

Obligacije

Luka Šilc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Avtor predstavi aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Po splošnem teoretičnem uvodu še posebej obravnava ločevanje are od avansa in poudari pomembnost jasnosti in nedvoumnosti dogovora o ari. Po analizi akcesorne narave are sledi razlaga institutov odstopnine in are kot odstopnine ter predstavitev njunih razlik, saj gre za na videz podobna instituta, ki pa se med seboj vendarle bistveno razlikujeta. Nadalje izvemo, da je aro mogoče veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo - čeprav zakon tega vprašanja ne ureja, je stališče sodne prakse jasno. Nato je v članku predstavljeno, kakšne so sankcije in kdo ima možnost njihove izbire v primeru neizpolnitve pogodbe, za konec pa avtor obravnava tudi problematiko prevelike are.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obveznosti ob izdaji bančne garancije

Maja Vesenjak, 1.7.2018

Obligacije

Maja Vesenjak, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Avtorica pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo poleg banke izdajo še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko ta zapusti sfero izdajatelja. Razlaga tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. V prispevku utemelji, da imajo razmerja med nalogodajalcem in banko garantom naravo mandatne pogodbe ter da obljuba banke, da bo izdala bančno garancijo, ni pravno obvezujoča. Title: Guarantors Obligations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vinkulirane delnice in njihova prenosljivost

Miha Šlamberger, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Načela evropskega zadružnega prava (PECOL)

Franci Avsec, 1.7.2018

Izobraževanje, kultura, znanost in šport

Franci Avsec, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: V letu 2017 je skupina profesorjev zadružnega prava iz sedmih evropskih držav (Finske, Francije, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva) objavila Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), ki opredeljujejo definicijo zadruge, zadružne vrednote in načela, ki jih je proglasila Mednarodna zadružna zveza v svoji Izjavi o zadružni istovetnosti iz leta 1995. Načela PECOL razlikujejo zadruge, ki delujejo pretežno v korist svojih članov kot uporabnikov, dobaviteljev ali delavcev (v osnutku PECOL poimenovane kot vzajemne zadruge), in zadruge, ki pretežno delujejo v korist skupnosti (splošnokoristne zadruge). Medtem ko zadruge iz prve skupine lahko delijo med člane samo tiste pozitivne rezultate poslovanja, ki izhajajo iz članskih zadružnih poslov (presežek), in ne drugih (dobiček), sta delitev presežka in dobička splošnokoristnim zadrugam prepovedana. PECOL določajo nedeljivost za čista sredstva, ki v primeru prenehanja zadruge ostanejo po poplačilu upnikov in razdelitvi nominalne vrednosti deležev ter morebitnih deljivih rezerv med člane. Vse zadruge lahko plačujejo na vplačani kapital omejeno nadomestilo ("obresti"). Prispevek primerja glavne rešitve načel PECOL z zadružnim pravom v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter se zaključi z ugotovitvijo, da je ob obstoječih razlikah med zadružnimi predpisi v Evropi širša zakonodajna harmonizacija s temi načeli malo verjetna, tudi zato, ker je povezana še z drugimi pravnimi področji, od bilančnega in davčnega do ustavnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 1.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc, 1.7.2018

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Način zagotovitve dostopa do informacij javnega značaja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Organ mora zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Varstvo znamke v razmerju do firmskega prava

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Intelektualna lastnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Prekršek v zvezi z javnim naročanjem: razmerje med ZJN-3 in OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

PRORAČUN, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Nina Plavšak (ur.), Renato Vrenčur (ur.) in drugi: Zastavna pravica

Marko Zaman, 1.7.2018

Kultura in umetnost

Marko Zaman, Podjetje in delo, 3-4/2018Avtorji nove knjige v zbirki Sodobno stvarno pravo so se odločili sistematično in poglobljeno analizirati pravne položaje, ki v praksi nastajajo v zvezi z institutom zastavne pravice, in sicer tako na abstraktni kot na povsem konkretni ravni - z obravnavo izbranih podvrst zastavnih pravic. Praksa je namreč pokazala, da je področje stvarnega prava dinamično, pravna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in dogmatski pristop nekaterih uporabnikov prava pa razvojnemu tempu in potrebam pravne prakse ne sledijo. Prav to je cilj monografije, saj se avtorji zavedajo, da je sodobno stvarno pravo na neki način preseglo pravne položaje, kakršni so obstajali ob nastanku SPZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Grožnja in ničnost pogodbe po OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V primerih, ko izrečena grožnja (na podlagi katere je tisti, ki jo je izrekel celo obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja) jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, ne more biti dvoma o tem, da je pogodba, podpisana zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, (lahko) nična (86. člen OZ). V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, je zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, nesprejemljiva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Ureditev cesije v OZ: razmerje do ZOR in ODZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Cesijo ureja sedaj veljavni Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v členih 417 do 426. OZ je nadomestil prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Odškodninska odgovornost nekdanjega direktorja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Pogoji za začetek del in rok za dokončanje del v gradbeni pogodbi ter posledice zamude

Vesna Sodja, 1.6.2017

Obligacije, Urejanje prostora

Vesna Sodja, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izpolnitev dejanskih in pravnih pogojev za začetek gradbenih del, posledice zamude z uvedbo v delo ter posebnosti pogodbene kazni, ki je dogovorjena v gradbeni pogodbi. Ključne besede: gradbena pogodba, dejanski pogoji, pravni pogoji, zamuda, uvedba v delo, pogodbena kazen Title: Conditions for the Start of Works and the Deadline for Completing Construction Works in a Construction Contract and Consequences of Delay Abstract: The authoress deals with the fulfilment of the actual and legal conditions for the start of construction works, the consequences of delay with the introduction to work, as well as the specifics of the contractual penalty, which is agreed in the construction contract. Key words: construction contract, actual conditions, legal conditions, delays, introduction to the work, contractual penalties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neobstoječa pogodba : izpodbojna pogodba

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Če nekoga prisiliš, da s teboj sklene posojilno pogodbo, mu nato izročiš posojilo ter pridobiš nasprotno terjatev (vračilo posojila z obrestmi), potem gre za dejanski položaj izpodbojne pogodbe (45. člen OZ). Če pa, drugače, nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, pa tu sploh ne gre za veljavno posojilno pogodbo. Ta je neobstoječa (ker volja skleniti resnično pogodbo niti pod prisilo ni bila podana - 15. člen OZ), listina, ki jo navzven izkazuje ter v kateri se prisiljena stran zavezuje vrniti neobstoječe posojilo, pa je nična. Title: Non-existent Contract: Voidable Contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Predvidljivost škode - dokazovanje

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Temeljno načelo nepogodbenega odškodninskega prava pa je, da se oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (169. člen OZ). Odraz tega načela v pogodbenem pravu je, da ima pogodbi zvesta stranka zoper kršitelja pogodbe zahtevek za povrnitev celotne vrednosti izjalovljenega pogodbenega pričakovanja. Povrnjeno ji mora biti, kar je pričakovala na podlagi pogodbe, saj mora sicer sama nositi posledice kršitve pogodbe nasprotne pogodbene stranke; to pa bi bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda, ki ne pomeni le, da je treba pogodbo izpolniti, temveč tudi, da mora imeti v primeru kršitve pogodbe prikrajšana stranka na razpolago učinkovite sankcije. V tem pomenu je pravilo o omejitvi odškodnine na predvidljivo pogodbeno škodo izjema od načela popolne odškodnine. Ko je tako, pa ni nelogično, da je kršitelj pogodbe tisti, ki mora uveljavljati izjemo (nepredvidljivost škode), ki ga razbremenjuje. Title: Predictability of Damage - Evidence Bringing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Sodba Sodišča v zadevi C-398/15 z dne 9. marca 2017

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: "Predhodno odločanje - Osebni podatki - Varstvo posameznikov pri obdelavi teh podatkov - Direktiva 95/46/ES - Člen 6(1)(e) - Podatki, ki se objavijo v registru družb - Prva direktiva 68/151/EGS - Člen 3 - Prenehanje zadevne družbe - Omejitev dostopa tretjih oseb do teh podatkov" Title: Judgment of the Court in Case C 398/15 of 9 March 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

Miha Kerin, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega svet
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Socialna država in država blaginje - sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.6.2017

Pravoznanstvo

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države. Ključne besede: socialna država, pravna država, država blaginje, socialne pravice, sistem socialne varnosti Title: Social State and Welfare State - Synonyms or Mere Contextual Paronyms? Abstract: The article deals with the concept of a social state and a welfare state within the framework of a democratic state of law. The foundations of a social normative state are presented, the comparative legal aspects of the forms of social states and the trends of the national and European social policy. The system of a welfare state was also analysed as well as the differences in relation to a social state of law. The founding values and goals of a social state and a welfare state are also presented. The conclusion highlights the challenges of a modern social state. Key words: social state, state of law, welfare state, social rights, social security system
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 3-4

Leto objave

2018(18) 2017(16) 2016(14) 2015(17)
2014(19) 2013(22) 2012(17) 2011(18)
2010(19) 2009(18) 2008(18) 2007(19)
2006(16) 2005(21) 2004(24) 2003(21)
2002(27) 2001(29) 2000(28) 1999(29)
1998(24) 1997(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov