Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 117)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan, 1.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Damjan, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1. Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Analiza zadeve Post Danmark II

Nina Dajčman, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Nina Dajčman, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU. Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta Title: Analysis of Case Post Danmark II Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of applicatio
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Opredelitev zaščitene kmetije za namene dedovanja

Eneja Drobež, 1.12.2017

Dedovanje

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo. Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons of Inheritance Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Marijan Debelak, 1.10.2017

Delovna razmerja

Marijan Debelak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi. Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje, delavec, poslovni razlog, znižanje plače, sprememba akta o sistemizaciji, nove zaposlitve, kriteriji za določitev, primerljivost delavcev, število nepotrebnih delavcev Title: Termination of Employment for Economic, Technological, Structural and Similar Reasons Abstract: The author discusses case law of the EU Court regarding Council Directive 98/59/EC on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, focusing on the concepts of establishment, worker and collective redundancies, as well as the consequences of such interpretation for case law. It present a review of case law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia on provisions of the Employment Relationship Act related to termination of employment for business reasons. It emphasises recent case la
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Nova ureditev stanovanjskih najemnih razmerij

Matija Damjan, 1.10.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Stanovanjska najemna pogodba je pravni posel civilnega prava, za katerega veljajo specialna pravila stanovanjske zakonodaje, pri neprofitnih stanovanjskih razmerjih pa so še izraziteje prisotni javnopravni elementi. Prispevek prikazuje nekatere predloge za reformo zakonske ureditve stanovanjskih najemnih razmerij, ki so bili oblikovani v okviru strokovne študije za Ministrstvo za okolje in prostor. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju sedanje ureditve neprofitnega najema se predlaga nadomestitev sedanjih neprofitnih najemnin z novima instrumentoma stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka. Pomembna novost bi bili tudi vzpostavitev mehanizmov alternativnega reševanja stanovanjskih sporov in uvedba izpraznitvenega naloga. Ključne besede: stanovanjska najemna pogodba, podnajem, neprofitno stanovanje, najemnina, odpovedni razlogi, stanovanjska arbitraža Title: New Housing Rental Regulation Abstract: A housing rental contract is a legal transaction of private law, subject to special rules of housing legislation, whereas public policy elements are even more pronounced in non-profit housing arrangements. The article outlines certain proposals for the reform of housing rental regulation that were formulated in an expert study for the Ministry of the Environment and Spatial Planning. Due to the shortcomings in the implementation of the current regime of non-profit rental, it is proposed that the current non-profit rents be replaced with new instruments of cost rent and housing allowance. Important novelties would be the establishment of alternative dispute settlement mechanisms and the introduction of a court order for eviction. Key words: housing rental agreement, sublease, non-profit apartment, rent, cancellation reasons, housing arbitration
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Metodologija kazenskega procesnega prava kot predmet postmodernistične kritike

Zlatan Dežman, 1.10.2017

Kazenski postopek

Zlatan Dežman, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Postmodernistična kritika modernega prava zadeva vse značilnosti, po katerih se to razlikuje od drugih sodobnih pravnih sistemov. Pri tem je razkrila nekatere vidike, ki zadevajo tudi metodologijo kazenskega procesnega prava kot znanosti o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in predvsem pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična pravna in socialna država. Ob prizadevanjih za drugačen model našega kazenskega postopka, kot izvira iz tradicionalnega zakonskega koncepta, namreč v ospredje prihajajo metodološka vprašanja. Zato je namen prispevka prikazati nekatere najpomembnejše spremembe v strukturi kazenskega postopka, njegov razvojni trend, nekatere kritične poglede na metodologijo kazenskega procesnega prava in prispevek sistemske teorije k njegovi metodologiji ter oblikovati sklepne ugotovitve. Ključne besede: kazensko procesno pravo, metodologija, sistemska teorija, postmodernistična kritika, diskurz, struktura procesnega diskurza Title: Methodology of Criminal Procedure Law as a Subject of Postmodernist Criticisms Abstract: The postmodernist critique of modern law concerns all its characteristics, which distinguish it from other modern legal systems. In doing so, it revealed some aspects that also apply to the methodology of criminal procedure law as a science on how the criminal procedure should be regulated in order to meet the achieved level of the general, and especially the legal, culture, which is declared as a democratic legal and social state. Methodological issues are entering the forefront in the efforts for a different model of our criminal procedure, as originated from this traditional legal concept. Therefore, the purpose of this paper is to show: some of the most important changes in the structure of the criminal procedure, its developmental trend, some critical views of the methodology of criminal procedural law, the contribution of systems theory to its method
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dostop do blaga, digitalnih vsebin in storitev na enotnem (evropskem) digitalnem trgu

Judita Dolžan, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Judita Dolžan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je kratka predstavitev predlogov direktive o dobavi digitalnih vsebin in direktive o spletni prodaji blaga, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom olajšati dostop do digitalnega blaga in storitev na digitalnem trgu. Potrošnik, ki bo kupil digitalno vsebino ali se naročil na digitalno storitev, bo imel v vseh državah članicah na voljo enotna pravna sredstva, če digitalna vsebina ali storitev ne bo dobavljena ali bo imela napako. Ta pravila pa ne bodo veljala le takrat, ko bo potrošnik za digitalno vsebino ali storitev plačal v denarju, ampak pod določenimi pogoji tudi takrat, ko bo zagotovil svoje osebne podatke. Podobno naj bi bili potrošniki, ki kupujejo blago po spletu oziroma na daljavo v EU, deležni enotnega sklopa pravic, kadar blago ne bo dostavljeno ali bo imelo napako. Ta enotna ureditev naj bi podjetjem olajšala čezmejno poslovanje, saj bodo tako morali upoštevati samo en sklop pravil. To bo povečalo pravno varnost, zmanjšalo transakcijske stroške podjetij ter na dolgi rok prispevalo k večji konkurenci in ugodnejšim cenam za potrošnike. Ključne besede: digitalna strategija, digitalni trg, spletna prodaja blaga, dobava digitalnih vsebin in digitalnih storitev, pravice potrošnika, pravna sredstva, vgrajena digitalna vsebina, zagotovitev osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov Title: Access to Goods, Digital Content and Services on the European Digital Single Market Abstract: The purpose of this article is to present briefly the proposal of the Directive on digital content and the proposal of the Directive on the online sales of goods, which shall enable better access to digital goods and services on the digital market to companies and consumers. If digital content or digital services are not supplied or are not conforming to the contract, the consumer ordering digital content or digital services will have one set of remedies in all Member States. These rules will not apply only in cases when the consum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi

Klemen Drnovšek, 2.12.2016

Sodišča

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Institut spremenjenih okoliščin omogoča razvezo pogodbe, če po njeni sklenitvi nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali onemogočajo dosego pogodbenega namena. Avtor v prispevku predstavi pregled novejše sodne prakse glede uporabe instituta spremenjenih okoliščin. Najprej analizira sodno prakso, ki se nanaša na vsebinsko presojo predpostavk instituta, in se opredeli do vprašanja, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki omogočajo razvezo pogodbe. Med drugim odgovori na vprašanje, ali se razveza pogodbe lahko zahteva tudi zaradi zloma nepremičninskega trga ter v primeru finančne in gospodarske krize. V drugem delu prek najnovejše sodne prakse analizira ustrezne načine uveljavljanja razveze pogodbe in najpogostejše napake strank, katerih posledica je zavrnitev zahtevkov brez presojanja njihove vsebinske utemeljenosti. Glede na to, da se sklicevanju na spremenjene okoliščine stranke lahko vnaprej odpovejo, avtor prispevek zaključi s pregledom omejitev in dopustnosti tovrstne odpovedi. Ključne besede: spremenjene okoliščine, razveza pogodbe, sodna praksa, rebus sic stantibus, pacta sunt servanda, zlom nepremičninskega trga, gospodarska kriza, finančna kriza Title: The Change of Circumstances Institution in the Recent Case Law Abstract: The change of circumstances institution enables the rescission of a contract if, after the contract is concluded, circumstances arise that render the performance of obligations by one party more difficult or owing to which the purpose of the contract cannot be achieved. The author introduces an overview of recent case law relating to usage of the change of circumstances institution. Firstly, the author analyses the case law in relation to substantive issues of the changed circumstances institution and defines his position towards the question of which are the changed circumstances that allow the rescission of a contract. He answers whether a party can request th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Dokapitalizacija brez emisijskega zneska

Gregor Drnovšek, 2.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Sklep skupščine o rednem povečanju osnovnega kapitala običajno vsebuje podatke, na podlagi katerih je emisijski znesek novih delnic vsaj določljiv. Dopustnost zgolj določljivega emisijskega zneska je dokončno razjasnila novela ZGD-1I, s tem ko je spremenila drugi odstavek 337. člena ZGD-1. Prispevek pa obravnava položaj, ko sklep skupščine o rednem povečanju osnovnega kapitala ne vsebuje nobenih podatkov o emisijskem znesku. Avtor zastopa stališče, da je takšen sklep veljaven, in pojasni, ali mora poslovodstvo v takšnem primeru izdati delnice po pari ali preko pari. Ključne besede: redno povečanje osnovnega kapitala, prednostna pravica, emisijski znesek, izpodbojnost sklepa skupščine Title: Capital Increase without the Issue Price Abstract: The general meeting resolution on ordinary share capital increase usually contains data on the basis of which the issue price of shares is at least identifiable. Permissibility of only identifiable issue price of shares was finally clarified by the amendment ZGD-1I which modified the second paragraph of Article 337 of the ZGD-1. This article however focuses on circumstances when the resolution on ordinary share capital increase does not contain any data on the issue price of shares. Author represents a standpoint under which such resolution is valid and at the same time clarifies, whether management has to issue the shares at par or above par. Key words: ordinary share capital increase, pre-emptive right, issue price of shares, voidability of general meeting resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

ZDR-1 v luči novejše sodne prakse

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2016

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa po ZDR-1. Predstavljene so odločbe Vrhovnega sodišča in stališča v zvezi s spremenjenimi določbami ZDR-1 glede na ZDR ter tudi nova stališča, za katera ni podlaga spremenjena zakonodaja, temveč gre za odstopanje od dosedanje sodne prakse. Prav tako so predstavljene odločbe, v katerih so sprejeta stališča v zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter obveznostmi delodajalca pred odpovedjo, ki se nanašajo na pisno opozorilo, pisno seznanitev delavca z očitanim razlogom nesposobnosti oziroma kršitvami in pravico do zagovora. Prikazano je stališče sodne prakse, da delodajalec lahko odpravi kršitve, zaradi katerih delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Po ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, takoj ko ugotovi, da delavec ne ustreza zahtevam delovnega mesta, zagotoviti pa mu mora odpovedni rok; ureditev je drugačna kot v ZDR. Predstavljene so odločbe v sporih o obstoju delovnega razmerja, pri katerih se je spremenila sodna praksa, tako da v teh sporih ni več treba uveljavljati tudi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: vročanje po ZDR-1, vsebina odpovedi, pisno opozorilo pred odpovedjo, pisna seznanitev, zagovor, izredna odpoved delavca, poskusno delo, ugotovitev obstoja delovnega razmerja Title: ZDR-1 in the Light of Newer Judicial Practice Abstract: The article presents the new judicial practice according to Employment Relationship Act (Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1). Decisions of the supreme court and positions regarding the changed provisions of ZDR-1 in regards to ZDR are presented, as well as new positions, the foundation of which is not the changed legislation, but the deviation from current judicial practice. Decisions are also presented, wherein positions are adopted in regards to the servi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Kakovost korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji

Djokić Danila, Duh Mojca, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Danila Djokić, Mojca Duh, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Članek obravnava možnosti ugotavljanja dobrega korporacijskega upravljanja. Analizira standarde, ki posegajo na področje korporacijskega upravljanja in omogočajo presojo njegove kakovosti. Predstavljena je nova metodologija SEECGAN za presojo kakovosti korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji in rezultati ocenjevanja javnih družb v Republiki Sloveniji s to metodologijo. Ključne besede: korporacijsko upravljanje, javne družbe, kakovost, indeks korporacijskega upravljanja, meritve korporacijskega upravljanja, dobro korporacijsko upravljanje Title: Corporate governance quality in the Republic of Slovenia Abstract: The article discusses the possibility of assessment of good corporate governance. It analyses the standards that apply in the area of corporate governance and allow the assessment of the quality of corporate governance. A new methodology - SEECGAN - for assessing the quality of corporate governance in the Republic of Slovenia is introduced, as are the results of the evaluation of corporate governance of listed companies in the Republic of Slovenia with this methodology. Key words: corporate governance, public companies, quality, corporate governance index, corporate governance measurement, good corporate governance
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu in posebnosti v zvezi z izpodbojnostjo sklepa skupščine

dr. Gregor Drnovšek, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Podobno kot pri rednem povečanju osnovnega kapitala je tudi pri odobrenem kapitalu varstvo delničarjev usmerjeno predvsem v preprečitev razvodenitve njihovega članskega položaja. Bistveni zakonski instrumentarij tega varstva je izražen v pravilih o prednostni pravici delničarjev do vpisa novih delnic. Kakšna merila je treba uporabiti pri njeni izključitvi v okviru rednega povečanja osnovnega kapitala, je slovenski pravni prostor že dodobra raziskal. Prispevek pa se osredotoča na vprašanje, kako ta merila ustrezno aplicirati na izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu, in opozori na posebnosti pri izpodbojnosti sklepa skupščine o odobrenem kapitalu, pri katerem je prednostna pravica izključena. Ključne besede: prednostna pravica, odobreni kapital, varstvo delničarjev, izpodbojnost sklepa skupščine Title: Exclusion of pre-emptive right in respect of authorised capital and peculiarities with regard to voidability of general meeting resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Časovna vezanost ponudbe glede na različna sredstva sporočanja

Klemen Drnovšek, 1.1.2016

Obligacije

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Časovna vezanost ponudbe je odvisna tudi od sredstva sporočanja, s katerim je ponudba dana. Kadar rok za sprejem ponudbe v ponudbi ni določen, Obligacijski zakonik loči med ponudbo, dano odsotni osebi, in ponudbo, dano ustno. Kadar je rok za sprejem ponudbe določen, pa zakon glede začetka teka roka loči med ponudbo, dano po pošti ali s telegramom, in ponudbo, dano po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. Avtor odgovori na vprašanje, ali elektronska pošta spada med neposredna sredstva sporočanja, in na podlagi ugotovitev razvrsti tudi druga elektronska komunikacijska sredstva. Avtor se hkrati opredeli do (ne)smiselnosti predpisovanja prejemne teorije glede začetka teka roka za sprejem ponudbe, kadar je ta dana po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. Ključne besede: elektronska sredstva sporočanja, elektronska ponudba, veljavnost ponudbe, do kdaj veže ponudba, rok, računanje časa, prejemna teorija, oddajna teorija, elektronska pošta, neposredna sredstva sporočanja Title: Time until which an Offer is Binding Regarding Different Means of Communication Abstract: Time until which an offer is binding depends on the means of communication by which the offer is submitted. In case when no deadline for acceptance is stipulated in the offer, the Slovenian Code of Obligations differs between an offer given to a person in absentia and a verbal offer. If the offeror determines a period for acceptance, the Slovenian Code of Obligations differs between the offer given by a telegram or letter and an offer given by telephone, telex, or any other direct means of communication. In the article, the author explains whether an e-mail can be considered a direct means of communication or not. On the basis of the established conclusions, the author further classifies other electronic means of communication. In the end, the author assesses the adequacy of regulated receipt theory concerning the be
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Novi obliki zavarovanja obveznosti v našem prostoru: nebančna garancija in poroštvo na prvi poziv

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.12.2015

Banke, zavodi

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Značilnosti zakonskih oblik osebnih zavarovanj obveznosti 2.1. Pristop k dolgu 2.2. Poroštvo 2.3. Bančna garancija 3. Dopustnost nebančne neodvisne garancije 3.1. Opredelitev 3.2. Problem neurejenosti v zakonodaji 3.3. Problem "abstraktnosti" garancije 3.4. Problem prenosl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Dobre in slabe izkušnje z dopuščeno revizijo po ZPP

Mile Dolenc, 1.10.2015

Civilni sodni postopki

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Dobre izkušnje 2.1. Razbremenitev Vrhovnega sodišča 2.2. Pogostnost dopustitve revizij 2.3. Uspešnost dopuščenih revizij 2.4. Neobrazloženost sklepov o dopustitvi revizije 3. Slabše izkušnje 3.1. Vrednost izpodbijanega dela odločbe 3.2. Pobuda za odpravo vrednostnih kriterij
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Vloga morale na področju pogodbenega prava

Klemen Drnovšek, 1.8.2015

Obligacije, Pravoznanstvo

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Splošno o morali in pravu 3. Morala kot formalni pravni vir pogodbenega prava 3.1. Morala 3.2. Načelo vestnosti in poštenja 3.3. Moralno izvrševanje prava 3.4. Vloga morale v pogodbenih razmerjih gospodarskih subjektov 4. Sklep Povzetek Morala je pomemben materialni prav
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah

Mile Dolenc, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2014Članek se ukvarja s številnimi procesnimi vprašanji, ki nastajajo ob nastopanju gospodarskih družb v pravdnem postopku. Avtor še zlasti analizira vprašanja pravne in pravdne sposobnosti ter procesne legitimacije. Ukvarja se tudi s procesnimi vprašanji, ki nastajajo pred vpisom gospodarske družbe v sodni register in po njenem izbrisu. Na podlagi primerjave z nemškim pravom ugotavlja številne razlike kljub enakosti ali podobnosti pravne ureditve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Lobiranje v praksi - legalizirana korupcija?

Cigler Mihael, Dreven Simon, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Mihael Cigler, Simon Dreven, Podjetje in delo, 6-7/2014V javnosti pogosto prevladuje predstava, da so lobisti nekakšni paraziti in kriminalci, lobiranje pa ni nič drugega kot legalizirana korupcija. Takšna predstava, pa čeprav povezana z nekaterimi posameznimi primeri iz preteklosti, je danes večinoma zmotna in ne odseva realnega stanja. Lobiranje je namreč pravno urejena, zakonita in sprejemljiva dejavnost, ki je zaradi svoje narave podvržena strogemu nadzoru. Zato poskušata avtorja s prepletanjem različnih vidikov razumljivo predstaviti lobiranje v praksi, se pravi to, kaj lobisti počnejo, kako in kje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Prednostne delnice brez glasovalne pravice in vinkulirane delnice pri sklepanju o rednem povečanju osnovnega kapitala

Gregor Drnovšek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 1/2014Zaradi varstva delničarjev ZGD-1 določa izključno pristojnost skupščine za odločanje o rednem povečanju osnovnega kapitala. Medtem ko je samoumevno, da o takšni spremembi odločajo imetniki navadnih delnic, zakon v določenih primerih zahteva, da pri odločitvi sodelujejo tudi imetniki prednostnih delnic brez glasovalne pravice. Če namerava družba povečati osnovni kapital z izdajo vinkuliranih delnic, morajo v določenih primerih delničarji s tem posebej soglašati. Opisani primeri so obravnavani v tem prispevku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Prenos premoženja na zakonca z namenom izigranja upnikov

Gregor Dugar, 15.2.2014

Obligacije, Zakonska zveza in družinska razmerja

Gregor Dugar, Podjetje in delo, 1/2014Dolžnik, ki ne želi poravnati obveznosti upniku, pogosto prenese premoženje na tretjo osebo z namenom, da ga skrije pred upnikom. Najpogosteje dolžnik prenese premoženje na zakonca, saj lahko premoženje kljub prenosu nemoteno uporablja naprej. Avtor v prispevku obravnava veljavnost tovrstnih pravnih poslov med zakoncema in analizira različne pravne podlage, na katerih lahko upnik doseže poplačilo svoje terjatve do zakonca dolžnika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄5

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe: namen, znesek, izplačilna zapora in oblika izločenega premoženja

Gregor Drnovšek, 22.8.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2013V prispevku sta obravnavana dva pomembna elementa rednega zmanjšanja osnovnega kapitala: namen in znesek zmanjšanja. V zvezi z zadnjim je obrazloženo tudi kombiniranje zmanjšanja osnovnega kapitala in prostovoljnih doplačil delničarjev. Poleg tega so v prispevku obravnavane tudi značilnosti premoženja, ki je lahko izločeno na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, in izplačilna prepoved.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(18) 7(3) 6(1) 6-7(34)
5(16) 5-6(6) 4(3) 3(1)
3-4(14) 2(12) 1(9)

Leto objave

2018(1) 2017(10) 2016(6) 2015(3)
2014(4) 2013(4) 2012(12) 2011(10)
2010(3) 2009(9) 2008(6) 2007(6)
2006(2) 2005(5) 2004(2) 2003(1)
2002(2) 2000(1) 1998(1) 1997(3)
1996(3) 1995(5) 1994(5) 1993(5)
1992(3) 1991(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov