Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 56
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1391)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Spremembe insolvenčne zakonodaje EU v smeri zagotavljanja druge priložnosti za mala in srednja podjetja

Andreja Primec, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andreja Primec, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Večina družb v EU so mala in srednja pojetja. Imajo ključno vlogo pri gospodarskem napredku, saj se lahko najhitreje prilagajajo globalnim spremembam na trgu in novim tehnološkim izzivom. Ker se število stečajev po koncu zadnje gospodarske krize ni umirilo, nova direktiva s področja insolvenčnega prava (Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prestrukturiranju in insolventnosti) posebno pozornost namenja prav malim in srednjim podjetjem (MSP). Z različnimi ukrepi na področju preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti poskuša izboljšati položaj MSP v likvidnostnih težavah in na splošno povečati učinkovitost insolventnih postopkov z zahtevami po ustrezni strokovni usposobljenosti članov sodnih organov in upraviteljev, z uvajanjem kodeksov ravnanj za upravitelje ter nadzorovanjem njihovega dela in nagrajevanja. Njen namen je zmanjšati ovire pri prostem pretoku kapitala, ki izhajajo iz razlik v postopkih prestrukturiranja in insolvenčnih postopkih držav članic, spodbuditi uporabo ukrepov druge priložnosti in zmanjšati količino slabih posojil v prihodnosti. Ti cilji naj bi uravnotežili razmerja med upniki in dolžniki. Ključne besede: Direktiva (EU) 2019/1023, preventivno prestrukturiranje, druga priložnost, MSP, insolventnost Title: Amendments to EU Insolvency Law to Provide a Second Chance for Small and Medium-Sized Enterprises Abstract: SMEs represent most of the companies in the EU. They also play a key role in economic progress, as they are the fastest to adapt to global market changes and new technological challenges. Given that the number of bankruptcies has not subsided since the end of the last economic crisis, the new insolvency law directive (Directive (EU) 2019/1023 of the European Parliament and of the Council of 20 June 2019 on restructuring and insolvency) gives particular attention to SMEs. Through various preventive restructuring and second-chance measures, it s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Soglasje nadzornega sveta za dispozicije s kapitalsko naložbo

Saša Prelič, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2020Dejansko stanje Delniška družba (v nadaljevanju: družba A) je obvladujoča družba družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: družba B), in sicer na podlagi pravic, ki izhajajo iz družbene pogodbe B kot odvisne družbe. B posluje kot del skupine A. Pri tem so enotno obvladovana tveganja, ki izhaj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Ali je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih res enotna, in če ni, ali je skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije

Robert Preininger, 1.6.2020

Finance in bančništvo, Banke in hranilnice

Robert Preininger, Podjetje in delo, 3-4/2020V prispevku Boštjana Koritnika in Lojzeta Udeta, ki je bil objavljen v reviji Podjetje in delo št. 1/2020, je bila opravljena analiza sodne prakse VS RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih. Avtorja sta v sklepnih ugotovitvah zapisala, da je ta sodna praksa enot
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Trajnostno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji

Djokić Danila, Jakomin Astrid, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Danila Djokić, Astrid Jakomin, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti. Ključne besede: preglednost, trajnostno poročilo, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Sustainable Reporting of Companies in the Republic of Slovenia Abstract: The article summarises the development of sustainable reporting in the EU and analyses the statements on non-financial operations in the Republic of Slovenia, as they are implemented in practice after the amendment of Article 70c of the Companies Act (ZGD-1J). The latest analysis of TRP SI 2018 in the Republic of Slovenia is presented, which draws attention to sufficient results of sustainable reporting and encourages the improvement of the situation in the future. Keywords: transparency, sustainable report, sustainable development, social responsibility, non-financial reporting, sustainable reporting, statement on non-financial operations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Zakaj v okolju enotnega evropskega trga vendarle ni vedno vse povezano s konkurenčnim pravom

Klemen Podobnik, 1.6.2020

Varstvo konkurence, cene, TRGOVINA

Klemen Podobnik, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtor se v prispevku kritično loteva po njegovem mnenju sporne in nepravilne umestitve prepovedi geografskega blokiranja v okvir evropskega konkurenčnega prava. Predvideva, da se utegne režim iz Uredbe 2018/302 zaradi svojih posebnih značilnosti prelivati tudi v že zdaj dvomljivo teoretično podprte institute evropskega antitrusta (predvsem opozarja na področje zlorabe prevladujočega položaja) in s tem še zmanjšati pravno predvidljivost. Prepoved geografskega blokiranja mora biti po mnenju avtorja tudi zato jasno umeščena na področje varstva potrošnikov in podrejeno področje ureditve trga, a ji avtor tudi tam ne napoveduje uspešne in učinkovite prihodnosti. Ključne besede: geografsko blokiranje, evropsko konkurenčno pravo, pravo vars-tva potrošnikov, diskriminacija Title: Why Not Every Aspect of the Single European Market Is about Competition Law Abstract: The author criticises the controversial and in, his opinion, incorrect perception of the prohibition of geographical blocking as an instrument of European competition law. He predicts that certain characteristics of the Regulation 2018/302 regime may spill over into the field of European antitrust, replete with dubious theoretical foundations lacking rational economic tenets (especially drawing attention to the area of abuse of dominance), thus further reducing legal predictability. According to the author, the ban on geo-blocking must, for this reason, be clearly and firmly regarded as an instrument of consumer protection law and, in the alternative, market regulation. Keywords: geo-blocking, European competition law, consumer protection law, discrimination
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe

Jerneja Prostor, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve. Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, prepoved vračila vložkov, vrnitveni zahtevek, nična pogodba, obogatitev Title: Legal Nature and Content of the Joint Stock Company’s Right to Reimbursement Abstract: In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of § 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Odškodninska odgovornost bivšega člana uprave - zastopanje

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pravice in dolžnosti nadzornega sveta glede delničarjeve pravice do obveščenosti in prisotnosti na skupščini družbe

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Prispevek obravnava zakonsko ureditev vloge in pomena nadzornega sveta ter pravice in pristojnosti nadzornega sveta kot organa in posameznega člana nadzornega sveta, predvsem v povezavi z uresničevanjem pravice delničarjev do obveščenosti, ki se praviloma uresničuje na skupščinah družb. V zvezi s pravico delničarjev do obveščenosti se zastavlja utemeljeno vprašanje, ali morajo člani nadzornega sveta biti prisotni na skupščini družbe in na njej odgovarjati na vprašanja delničarjev, če so ta naslovljena nanje in se nanašajo na njihovo delo v družbi. Odgovori na navedena vprašanja v zakonodaji niso neposredno in jasno podani, zato je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati poleg zakonodaje tudi iz avtonomnih določil družbe, ki urejajo delovanje njenih organov, ter iz dobre poslovne prakse, ki je pogosto povzeta tudi v različnih kodeksih korporativnega upravljanja. Ključne besede: pravica do obveščenosti, skupščina, nadzorni svet, poslovodstvo, delničarji, korporativno upravljanje Title: Rights and Duties of the Supervisory Board regarding the Shareholder’s Right to Information and Attendance at the Shareholder Meeting Abstract: In this article, the authors introduce the reader to the regulation of the role and importance of the supervisory board and its rights and obligations. The latter with regard to the supervisory board as a whole, as well as to each of its members, and especially in view of the shareholders’ rights to information that is primarily exercised at shareholder meetings. Considering the potential collision between the right to information and the role of each supervisory board member, questions arise whether the supervisory board is obliged to give replies to questions that are addressed to them and about their work in the company. Relevant laws do not provide clear answers. Thus, it is necessary to analyse the autonomous regulation of the company and its bodies and goo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Nadomestno kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako in
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

Drago Dubrovski, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Drago Dubrovski, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja. Ključne besede: kriza, sanacija, prestrukturiranje, insolvenčno pravo, insolvenčni postopki, prisilna poravnava, poslovni model Title: Are In-Court Compulsory Composition Proceedings in Fact Restructuring Proceedings Abstract: A crisis is a short-term adverse, unwanted and critical situation in a company, which directly threatens the continued existence and development of a company, and therefore its risk management programmes or reorganisation proceedings are highly demanding, risky and uncertain about the final outcome. A compulsory composition proceeding is one
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Revizorjevo poročilo o preiskavi računovodskih izkazov

Daniel Zdolšek, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Pri preiskavi računovodskih izkazov (iz preteklosti) je revizorjev končni izdelek poročilo o (opravljeni) preiskavi računovodskih izkazov. Gre za posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor in v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Namen revizorjeve podaje zagotovila je povečanje zaupanja predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je sicer pripravil subjekt preiskovanja. Pri preiskovanju računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja - Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti (z oznako 2400, izdan v 2012). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 57. členu določa zavezance, pri katerih mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov, sestave in vsebine revizorjevega poročila o preiskavi računovodskih izkazov ne ureja niti ne določa drugih (obveznih) sestavin. V prispevku je prikazana sestava poročila o preiskavi, pripravljenega v skladu s Prenovljenim Mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400, in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi. Predstavljena različica poročila (z revizorjevim sklepom brez pridržkov o računovodskih izkazih subjekta preiskovanja) je najpogosteje uporabljena v dejanski praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Vprašanje pravnega dometa analogne uporabe pravila prvega odstavka 397. člena ZGD-1 pri družbah z omejeno odgovornostjo

Aljoša Dežman, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Avtor v članku obravnava vprašanje, ali se mora za pridobitev pravice do izpodbijanja skupščinskega sklepa pravilno vabljeni družbenik osebno ali prek svojega pooblaščenca udeležiti skupščine družbe z omejeno odgovornostjo in na njej napovedati izpodbijanje oziroma ali lahko slednje zaradi smiselne uporabe pravil o delniški družbi nadomesti le izjava družbenika brez fizične udeležbe (njegove ali njegovega pooblaščenca) na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja. Ključne besede: gospodarsko statusno pravo, izpodbijanje, sklep skupščine, družba z omejeno odgovornostjo Title: Questions regarding the Legal Scope of Analogous Use of Provision from the First Paragraph of Article 397 of the Slovenian Companies Act in Cases of Limited Liability Companies Abstract: The author examines whether in order to obtain the right to challenge the general meeting resolution, the properly invited shareholder must attend the general meeting of the limited liability company in person or through their proxy and announce the intended contestation, or whether the latter can be replaced by only a statement of the shareholder without physical participation (by them or their proxy) at the general meeting and without explicitly giving a statement of contestation at the general meeting due to the sensible application of the rules on the company. Keywords: economic status law, contestation, shareholders assembly decision, limited liability company
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Stečajni postopek in stvarnopravni zahtevek

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Ob upoštevanju nac?ela koncentracije stec?ajnega postopka iz 227. c?lena ZFPPIPP izloc?itveni upnik v razmerju do stec?ajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izloc?itvene pravice. Slednja po razlagi Ustavnega sodišc?a preneha šele
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju. Vprašanja Postavljajo se vprašanja: - kakšne so pravne značilnosti vmesne dividende v družbi z omeje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄5

Finančna asistenca in pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb

Avtor ni naveden, 1.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2019ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Posledice ukinitve registrskih računov za vinkulirane delnice

Leskovec Borut, Urankar Žiga, 1.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Borut Leskovec, Žiga Urankar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos. Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator deci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih

Žiga Cvetko, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do nji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ničnost letnega poročila

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 56 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(188) 7(19) 6(19) 6-7(289)
5(189) 5-6(36) 4(21) 3(26)
3-4(194) 2(201) 1(209)

Leto objave

2020(19) 2019(23) 2018(23) 2017(26)
2016(44) 2015(43) 2014(50) 2013(31)
2012(35) 2011(49) 2010(45) 2009(30)
2008(46) 2007(53) 2006(70) 2005(60)
2004(71) 2003(57) 2002(69) 2001(86)
2000(64) 1999(74) 1998(84) 1997(58)
1996(57) 1995(39) 1994(20) 1993(15)
1992(30) 1991(20)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov