Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 54
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1350)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Delitev dobička v d. o. o.

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega [dobička] ne ureja drugače. Sodba VS RS III Ips 74/2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Odločanje nadzornega sveta (1. del)

Kristijan Zakšek, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa Abstract: The main theme of the author's work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law. Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Prevzemni instituti v Sloveniji in Makedoniji

Nikola Georgievski, 1.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Nikola Georgievski, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja s prevzemnimi instituti v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljeni so instituti prevzemne zakonodaje po Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Cilj te zakonodaje je učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki manjšinskim delničarjem omogoča, da zapustijo ciljno družbo tako, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Ključne besede: prevzem, prevzemna zakonodaja, prevzemna ponudba, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera Abstract: The author discusses the takeover institutes in Slovenia and Macedonia. Presented are takeover institutes within the Slovenian and Macedonian takeover regulation. The aim of the takeover regulation is to legally and effectively regulate the protection of minority shareholders, investors in the securities market and the securities market itself in the process of acquiring or enhancing controlling interest of a stock corporation. The main institute related to the takeover legislation is a mandatory bid for purchasing all the shares. The mandatory bid allows minority shareholders to leave the target company by selling shares at a fair price. Keywords: takeover, takeover legislation, takeover bid, controlling interest, mandatory bid, voluntary bid, takeover threshold, persons acting in concert, takeover intention
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Revizorjevo poročilo po novem in prenovljenih Mednarodnih standardih revidiranja

Daniel Zdolšek, 1.1.2019

Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pri izdelavi revizorjevega poročila, ki vključuje mnenje o računovodskih izkazih (posamičnih ali konsolidiranih) revidiranega subjekta, se uporabljajo Mednarodni standardi revidiranja. Maja 2018 so bili objavljeni v slovenski jezik prevedeni nov in prenovljeni Mednarodni standardi revidiranja (novi z oznako 701 ter prenovljeni z oznakami 700, 705, 706, 570 in 720), ki se morajo uporabljati pri revizijah računovodskih izkazov. Nastali so kot odziv revizijske stroke na globalno finančno in gospodarsko krizo, začeto v letu 2008. Namen je (bil) povečanje zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze in njihove revizije, povečanje preglednosti in sporočilne vrednosti revizorjevega poročila, okrepitev komunikacije med revizorjem in različnimi deležniki itd. V prispevku je prikazana sestava revizorjevega poročila in njegove (pomembnejše) vsebine oziroma razdelki, vključno z nekaterimi zgledi, pripravljenimi v skladu z novim in prenovljenimi Mednarodnimi standardi revidiranja. Prikazana je različica revizorjevega poročila (z revizorjevim mnenjem brez pridržkov o računovodskih izkazih revidiranega subjekta), ki se najpogosteje uporablja v praksi. Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjevo mnenje, mnenje brez pridržkov, pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja, Zakon o revidiranju, slovenska ureditev Abstract: International Standards on Auditing are used to prepare an auditor's report that includes an opinion on the financial statements (single or consolidated) of the audited entity. In May 2018, the Slovene translation of new and revised International Standards on Auditing (new with number 701 and revised with numbers 700, 705, 706, 570 and 720) were publicly released. These Standards have to be used in the audits of financial statements. New and revised International Standards on Auditing were prepared as a response of the audit profession to the global financial and economic cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, n
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nove tehnologije in regulatorni trendi - pogled praktika

Matej Kavčič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Kavčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih. Ključne besede: nove tehnologije, regulacija, kriptožetoni, primarna izdaja žetonov, veliko podatkovje, umetna inteligenca, algoritmi, koluzija robotov Title: New Technologies and Regulatory Trends - An Attorney's Perspective Abstract: Development and usage of new technologies create regulatory dilemmas and demand appropriate reactions of regulators. This article presents regulatory questions and indicated trends using examples of ICO regulation, regulation of big data with competition law, and restriction of collusion using algorithms. Keywords: new technologies, regulation, crypto-tokens, initial coin offering, big data, artificial intelligence, algorithms, robot collusion
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

Saša Prelič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku. Ključne besede: denarna odpravnina, menjalno razmerje, deleži, poravnalni odbor, sodni preizkus Title: Judicial Test of the Adequacy of Exchange Ratio or Appraisal Remedy for Minority Shareholders Abstract:The article discusses the peculiarities of a judicial test of an exchange ratio and adequacy of appraisal remedy. The author examines the legal positions that entitle shareholders to obtain shares according to the appropriate exchange ratio or to obtain appraisal remedy. Adequacy of the aforementioned rights is legally admissible only within special judicial procedure. Keywords: appraisal remedy, exchange ratio, shares, settlement committee, judicial test
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Odgovornost uprave obvladujoče družbe za zakonitost poslovanja odvisnih družb

Peter Podgorelec, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skrb za zakonitost delovanja je ena temeljnih dolžnosti poslovodstva vsake družbe. V primeru koncernske povezanosti se ta dolžnost razširi še na odvisne družbe, kar pomeni, da je uprava odgovorna za zakonitost delovanja ne le "lastne", to je obvladujoče družbe, ampak tudi odvisnih družb. To izhaja iz splošne določbe 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o skrbnosti in odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora. Zaradi nezakonitosti na ravni odvisnih družb lahko obvladujoči družbi nastane posredna, v nekaterih primerih pa celo neposredna škoda. V zvezi z vzpostavitvijo sistema koncernske "skladnosti" (angl. compliance) in potrebnim informacijskim tokom med družbami v skupini je nekaj pravnih dilem, ki pa so omejene na primere, ko je odvisna družba organizirana kot delniška družba. Ključne besede: koncernske družbe, nezakonitosti na ravni odvisnih družb, dolžnosti uprave obvladujoče družbe, koncernski sistem "skladnosti", implementacija ukrepov in informacijski tok v skupini družb Title: Group Compliance Liability of the Dominant Company's Management Board Abstract: Compliance concern is a fundamental duty of any company management. For a group of companies, this duty also extends to subsidiaries, which means that the management board is not only liable for the compliance of its "own", i.e. dominant company, but also of subsidiaries. This follows from the general provision of Article 265 of the Companies Act (ZGD-1) on the care and liability of the members of the management or supervisory bodies. Due to the unlawfulness at the level of subsidiaries, the dominant company may suffer indirect or, in some cases, even direct damage. In connection with the establishment of the group compliance system and the necessary information flow between companies within the group, certain legal dilemmas exist, which are limited to cases where a subsidiary is organised as a public limited company. Keywords: group of companies, u
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Položaj večinskega lastnika glede odločanja o vodenju poslov v delniški družbi - razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja

Marijan Kocbek, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku avtor obravnava možnosti večinskega (kontrolnega) delničarja, da odloča o vodenju poslov v delniški družbi. Pri tem ugotavlja, da ZGD-1 to vprašanje v delniških družbah v dvotirnih ali enotirnih sistemih upravljanja ureja zelo različno. V delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, uprava samostojno vodi družbo in odloča o vodenju poslov. Večinski delničar in skupščina pa za odločanje o tem razen v izrednih primerih nista pristojna. Bistveno drugače je v delniških družbah z enotirnim sistemom, kjer lahko večinski delničar prek skupščine daje navodila upravnemu odboru ali izvršnim direktorjem. Avtor podrobneje analizira korporacijskopravne institute, ki zagotavljajo takšno razmerje med organi delniških družb. Ključne besede: večinski delničar, vodenje družbe, uprava, upravni odbor, nadzorni svet Title: The Majority Owner and Decisions on the Conduct of Business in a Public Company - Differences between the One-Tier and Two-Tier Management Systems Abstract: The article discusses the possibilities of a majority (controlling) shareholder to make decisions on the conduct of business in a public company. It concludes that this issue is regulated substantially differently in the Companies Act (ZGD-1), depending on whether it deals with a two-tier or a one-tier management system. In public limited companies with a supervisory board, the management board runs the company and decides on the conduct of business independently. Except in extraordinary cases, the majority shareholder and the general meeting have no (direct) power over these matters. This is fundamentally different in public companies with a one-tier system, where the majority shareholder can - through the general meeting - give instructions to the board or executive directors. The author analyses in detail the corporate legal institutes that provide such a relationship between the bodies of a public limited company. Keywords: majority shareholder, conduct of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora - de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

Anja Strojin Štampar, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anja Strojin-Štampar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetletjih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dobre prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019. Ključne besede: politika prejemkov, organi vodenja, organi nadzora, delničarska direktiva, razkritja prejemkov, fiksni in variabilni prejemek Title: Directors’ Remuneration Policy - De Lege Lata and its Harmonisation with the Shareholder’ Rights Directive II Abstract: Remuneration is one of the key instruments for shareholders to align their interests and those of their directors. Over the last two decades, the discussion on the remuneration has been focused primarily on the appropriateness of remuneration policies in the listed companies, and on the role of shareholders in the determination of remuneration policy (say-on-pay initiatives). To this end, numerous law amendments and best practice recommendations have been adopted. The latest legal act in this field is the Shareholders' R
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo

Borut Bratina, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek:Družba z omejeno odgovornostjo ima že 125-letno tradicijo in je še vedno najbolj priljubljena statusna oblika gospodarske družbe. Danes je aktualna njena uporaba za tehnološko najbolj inovativna podjetja (zagonska podjetja), njena različica - enoosebna d. o. o. - pa naj bi se uporabljala v skladu s pravom EU za čezmejno delovanje na enotnem evropskem trgu. V članku avtor prikaže osnovne značilnosti zagonskih podjetij in njihovo financiranje s prvo prodajo žetonov - ICO. Ob tem opozori na najnovejšo sodno prakso v Sloveniji na področju civilnih odškodninskih sporov in kaznivega dejanja zlorabe položaja v enoosebni d. o. o.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odškodninska odgovornost direktorja

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Varstvo znamke v razmerju do firmskega prava

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Intelektualna lastnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Odškodninska odgovornost nekdanjega direktorja

Avtor ni naveden, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Vinkulirane delnice in njihova prenosljivost

Miha Šlamberger, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Pridobitev in odsvojitev "lastnih" zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina, 1.7.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Petra Frešer, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 54 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(186) 7(19) 6(19) 6-7(289)
5(188) 5-6(36) 4(21) 3(26)
3-4(175) 2(185) 1(206)

Leto objave

2019(4) 2018(23) 2017(26) 2016(44)
2015(43) 2014(50) 2013(28) 2012(35)
2011(49) 2010(45) 2009(30) 2008(46)
2007(53) 2006(70) 2005(60) 2004(71)
2003(57) 2002(69) 2001(86) 2000(64)
1999(74) 1998(84) 1997(58) 1996(57)
1995(39) 1994(20) 1993(15) 1992(30)
1991(20)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov