Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 54
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1341)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Nace Novak, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Petra Frešer, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Analiza zadeve Post Danmark II

Nina Dajčman, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Nina Dajčman, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU. Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta Title: Analysis of Case Post Danmark II Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of applicatio
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Obveznost priglasitve koncentracij

Peter Gorše, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Koncepti varovanja odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih

Marijan Kocbek, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava različne koncepte varovanja manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih. Pri pogodbenem koncernu je zagotovljeno vnaprejšnje varovanje v trenutku sklenitve pogodbe o obvladovanju. Pri dejanskem koncernu pa so prek koncernskega privilegija škodljiva navodila sicer dopuščena pod pogojem, da se prikrajšanje odvisne družbe ustrezno nadomesti. Avtor v tej zvezi obravnava pravne instrumente takšne zagotovitve nadomestitve teh prikrajšanj. Posebno pozornost namenja vprašanju dajanja posojil, poroštev, zastav in drugih oblik zagotovitve zavarovanj kot oblik finančnega izčrpavanja odvisnih družb v dejanskem koncernu. Take transakcije so prepovedane, če se z njimi poseže v zakonska pravila o ohranjanju kapitala, kar velja tako za delniške družbe kot tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: koncern, pogodbeni koncern, dejanski koncern, pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba, odvisna družba Title: Concepts of Protection of Dependent Companies in Factual or Contractual Concerns Abstract: The article discusses various concepts of protection of minority shareholders and creditors of dependent companies in an actual concern or a contractual concern. In the case of a contractual concern, the protection is provided in advance at the time of conclusion of the controlling contract. In the case of an actual concern, a detrimental instruction is permitted within the framework of the concern privilege, provided that the deprivation of the dependent company is adequately compensated. The author deals with the legal instruments that are available to ensure the compensation of the deprivation. Special attention is given to the issue of loan giving, suretyships and other forms of payment guarantees as means of financial exhaustion of dependent companies in an actual concern. Such transactions are prohibited if they interfere with the rules of the Companies Act (ZG
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Instituti varovanja interesa imetnikov deležev pri podjetniških integracijah (pripojitev in vključitev)

Saša Prelič, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V poslovni praksi delovanja gospodarskih subjektov prihaja do različnih oblik njihovega povezovanja in medsebojnega prepletanja. Pri tem gre za uporabo različnih pravnih institutov in različnih pravnih tehnik. Pravo gospodarskih družb take institute omogoča, hkrati pa vzpostavlja sistem zaščite imetnikov deležev pred tveganji poslabšanja njihovega pravnega položaja. Ključne besede: združitev, varovanje imetnikov deležev, denarna odpravnina, informacijske pravice Title: Shareholders’ Interest Protection in Business Integrations (Mergers and Amalgamations) Abstract: Business entities enter different interactions in the course of their business operations, i.e. amalgamations or mergers. The legal framework provides for different legal figures and techniques. The company law not only ensures such legal paths, but also develops a system of rules for shareholders' protection in order to ensure preservation of their legal positions.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Odškodninski zahtevki odvisnih družb in delničarjev zaradi škodljivih navodil in "finančnih izčrpavanj"

Peter Podgorelec, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor v prispevku obravnava odškodninsko odgovornost zaradi "finančnih izčrpavanj" odvisnih družb in uveljavljanje z njo povezanih zahtevkov po pravilih koncernskega prava iz IV. dela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ugotavlja, da so ta pravila do odgovornih oseb strožja kot splošna pravila, olajšujejo pa tudi uveljavljanje odškodninskih zahtevkov upravičencev. To je v skladu s konceptom koncernskega prava, ki je predvsem varovalno pravo. Avtor odgovarja na nekatera odprta vprašanja v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov, posebej pa omeni tudi dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora odvisne družbe. Ključne besede: koncernsko pravo, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, odvisna družba, delničarji/družbeniki Title: Damage Claims of Controlled Companies and Shareholders due to Harmful Orders and »Financial Attrition« Abstract: In this article, the author discusses the damage liability due to "financial attrition" of controlled companies and implementation of associated claims under the rules of corporate group law from Part IV of the Companies Act (ZGD-1). The author concludes that these rules are stricter for responsible persons than what follows from general rules; it is also easier to implement damage claims of beneficiaries. This is in accordance with the concept of corporate group law, which is principally a protective law. The author answers some open questions regarding the implementation of claims, while emphasising particularly the obligations of the organs of a controlled company. Key words: corporate group law, damage liability, implementation of claims, controlled company, shareholders
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Izdelava poslovnih poročil, izjav o upravljanju ter izjav o nefinančnih informacijah v konsolidiranih letnih poročilih in letnih poročilih posameznih gospodarskih družb

Bratina Borut, Primec Andreja, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Andreja Primec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Člani organov vodenja in nadzora morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila (računovodski del in poslovno poročilo) z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, skladna z zakonodajo in računovodskimi standardi. Vsi člani poslovodstva družbe morajo to potrditi s svojim podpisom pod letnim poročilom in njegovimi sestavnimi deli (60.a člen ZGD-1). Najnovejši noveli ZGD-1I in ZGD-1J sta v skladu z zakonodajo Evropske unije prinesli novosti pri vsebini in sestavnih delih ter prilogah poslovnega poročila. Gre za izjavo o upravljanju, izjavo o nefinančnem poslovanju in poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Pomembno se je povečala tudi vloga revizorja, ki mora obe izjavi in priloge pregledati ter podati svoje ugotovitve. Cilj teh novosti je povečati družbeno odgovorno upravljanje gospodarskih družb. Ključne besede: korporativno upravljanje, korporativna družbena odgovornost, poslovno poročilo, izjava o upravljanju, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Preparing of Business Reports, Corporate Government Statements and Non-Financial Statements of Consolidated Annual Reports and Annual Reports of Individual Companies Abstract: Members of a company''s management and control bodies shall jointly ensure that annual reports (accounting part and business report) with all component parts, including the corporate governance statement and non-financial statement, are in accordance with legislation and accounting standards. All members of a company''s management body shall confirm this by signing the annual report and the component parts (Article 60a of the Companies Act - ZGD-1). The last amendments of the Companies Act - ZGD-1I and ZGD-1J - have introduced new developments into the content, the component parts and appendices of business reports in accordance with the legislation of the European Union. These are the corporate governance statement, non-financial st
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Odpoklic člana uprave v slovenskem in nemškem pravu

Mitja Lojen, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Lojen, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtor se v članku ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so pravna podlaga za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Povzame postopek odpoklica in se opredeli do različnih vzrokov za neveljavnost sklepa o odpoklicu člana uprave. Primerjalnopravno obdela slovensko in nemško ureditev odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije ter sodne prakse. Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja Title: Discharge of a Management Board Member in Slovenian and German Law Abstract: The article discusses a discharge of a management board member. It presents the regulations in the Slovenian Companies Act regarding discharges and compares them to those in the German Stock Corporation Act and examines the theoretical causes for each article. The discharge procedure and the formal and substantive requirements of a decision of a supervisory board are thoroughly analyzed. Moreover, it compares the Slovenian and German case law and draws conclusions that could be adopted by the Slovenian courts. Key words: discharge, management board member, decision of a supervisory board, serious breach of obligations, incapability of conducting business, vote of no trust, other economic and business reasons, loss of trust
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje

Peter Podgorelec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Primerna informacijska podlaga odločitve je ključna predpostavka pravila podjetniške presoje (angl. business judgment rule), ki si počasi utira pot tudi v slovenskem korporacijskem pravu, čeprav ni posebej uzakonjeno. Primernost pomeni, da je obseg informacij odvisen od posebnosti konkretne odločitvene situacije, zlasti od pomena odločitve za družbo. Pri oblikovanju odločitvene podlage pa je treba upoštevati tudi uveljavljena spoznanja ekonomskih in poslovnih ved. Sodišče presoja, ali je član organa vodenja ali nadzora lahko razumno domneval, da ravna na podlagi primernih informacij. Obramba s sklicevanjem na tretjo osebo kot vir informacij je lahko uspešna le, če je imela tretja oseba ustrezne strokovne kvalifikacije, če je bila neodvisna in če je imela na voljo vse potrebne informacije. Odločevalec mora prepričljivost informacije oziroma nasveta tretje osebe preizkusiti z vso potrebno skrbnostjo. Ključne besede: odškodninska odgovornost, člani organa vodenja ali nadzora, pravilo podjetniške presoje, primerne informacije Title: Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule Abstract: Adequate information basis for decision-making is a key requirement of the business judgment rule, which is slowly making its way in the Slovenian Corporate Law as well, even if not enacted by law. Adequacy means that the scope of information depends on the specificities of a concrete decision situation, particularly on the impact of decision-making on the company. In developing a basis for decision-making, the established business management findings need to be accounted for as well. It is the court which decides whether the management or supervisory body member was able to reasonably believe that they acted on the basis of adequate information. Defence with reference to a third party as a source of information can only be successful if the third party was professionally qualified, independent and had all necessary info
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Presoja ravnanj podjetja s prevladujočim položajem po učinku: reforma Evropske komisije in njena (delna) recepcija v sodni praksi EU

Luka Bernard, 1.6.2017

Varstvo konkurence, cene, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Bernard, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtor v prispevku obravnava osnovni koncept reforme Evropske komisije glede zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi 102. člena PDEU. Bistvo te reforme je opustitev formalistične presoje ravnanj podjetij s prevladujočim položajem in implementacija presoje po učinku. Članek obravnava principe presoje zlorabe prevladujočega položaja po učinku iz Navodil Komisije. Predstavljen je tudi vpliv te reforme Komisije na nedavno sodno prakso Sodišča EU. Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, formalistična presoja, presoja po učinku, izključevalne zlorabe Title: Assessment of Dominant Undertakings Conduct by Effect: Reform of the European Commission and its (Partial) Reception in the Judicial Practice of the EU Abstract: The author discusses a general concept of the European Commission''s reform regarding abuses of dominant position, which is prohibited in accordance to Article 102 TFEU. Focal point of this reform is abandonment of a form-based approach regarding abuses of dominant position and implementation of an effects-based approach. Principles of an effects-based approach from the Communication from the Commission are examined in detail. It also examines European Commission''s reform impact on recent CJEU jurisprudence. Key words: competition law, abuse of dominant position, form-based approach, effects-based approach, exclusionary abuses
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

Miha Kerin, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega svet
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

Jure Globočnik, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

Jure Globočnik, Podjetje in delo, 3-4/2017Zusammenfassung: Der vorliegende Aufsatz behandelt standardessentielle Patente (SEP) im Lichte des Europäischen Marktmachtmissbrauchsverbots (Art. 102 AEUV). Nach einer einleitenden Vorstellung der Standardsetzung und der FRAND-Verpflichtungen (engl. fair, reasonable and non-discriminatory) wird das Verhältnis zwischen Kartellrecht und Patentrecht erörtert. Dabei ist festzustellen, dass heutzutage die beiden Rechtsgebiete als komplementär betrachtet werden. Im zentralen Teil des Aufsatzes wird der Frage nachgegangen, wann eine Handlung des SEP-Inhabers als missbräuchlich im Sinne des Europäischen Kartellrechts angesehen werden kann. Zunächst werden die Besonderheiten der Marktbeherrschung auf Technologiemärkten vorgestellt, insb. die hohen Wechselkosten und die sich daraus ergebenden Lock-in-Effekte. Danach werden einzelne Missbrauchskonstellationen kritisch erörtert, beginnend mit Lizenzverweigerung und Lizenzierung zu diskriminierenden, unfairen bzw. unangemessenen Bedingungen. Besondere Aufmerksamkeit wird der gerichtlichen Geltendmachung von Ansprüchen aus Patentverletzung und der damit verbundenen Huawei-Entscheidung des EuGH gewidmet. Diese Rechtsfrage war in jüngster Zeit nämlich Gegenstand zahlreicher Gerichtsentscheidungen und lebhafter Diskussionen in der Literatur und ist für die beteiligten Unternehmen von erheblicher wirtschaftlicher Bedeutung. Abschließend wird die Sanktionierbarkeit des Patenthinterhalts im Europäischen Recht erörtert und mit der US-amerikanischen Regelung verglichen. Schlagwörter: Missbrauch marktbeherrschender Stellung, Marktmachtmissbrauch, standardessentielle Patente (SEP), Art. 102 AEUV, Patentverletzungsklage, smartphone wars, Huawei-Entscheidung, Kartellrecht, Patentrecht Naslov: Smartphone wars in zloraba prevladujočega položaja imetnikov patentov, ki so bistveni del standarda Povzetek: V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznosti bank v zvezi s podaljšanjem kreditnih linij

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.6.2017

Obligacije, Banke in hranilnice

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata obveznosti bank, ki izhajajo iz kreditnih razmerij, do kreditojemalcev. Pri tem skušata ob upoštevanju splošnih načel obligacijskega prava odgovoriti na vprašanji, ali lahko iz kreditnega razmerja izhaja obveznost banke, da kreditno razmerje podaljšuje, in v kakšnih okoliščinah se takšna obveznost lahko pojavi. Obravnavata tudi protipravnost ravnanja bank in morebitno odškodninsko obveznost v primeru, da banka neutemeljeno ne podaljša kreditnega razmerja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Zloraba položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pravilo podjetniške presoje - skupna uporaba

Miha Šlamberger, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Članek poskuša prikazati ugotovitve avstrijske teorije in sodne prakse na področju presoje kazenske in civilne odgovornosti višjih bančnih uslužbencev. Potrjuje že doslej jasno izraženo zahtevo teorije in sodne prakse, da je za pravilno kazensko obravnavo tako imenovanega kaznivega dejanja zlorabe položaja potrebno dobro poznavanje pravil ZGD-1 o prosti poslovni presoji in zahtevani skrbnosti organov vodenja in nadzora. Prav tako je ključna obravnava vsake poslovne odločitve z vidika presoje okoliščin ex ante. Ključne besede: prosta poslovna presoja, zloraba položaja v Avstriji, tvegani posli, kazenska in civilna odgovornost Title: Abuse of Position or Trust in Business Activity and Business Judgement Rule - Combined Use Abstract: The article attempts to present the findings of the Austrian theory and judicial practice regarding the criminal and civil liability of senior banking employees. It confirms the already clearly stated position of the theory and practice that a sound knowledge of the Business Judgement Rule and the ZGD-1 rules on required diligence of the company''s managing and supervisory body are essential for the right criminal qualification of the so called abuse of position acts. An ex ente treatment of all given circumstances for the judgement of a business decision is also essential. Key words: business judgement rule, abuse of position in Austria, risk business, criminal and civil liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odgovornost obvladujoče družbe pri dejanskih koncernih - primerjalno

Žiga Cvetko, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno. Ključne besede: koncernsko pravo, dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 54 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(182) 7(19) 6(19) 6-7(282)
5(186) 5-6(36) 4(21) 3(26)
3-4(183) 2(185) 1(202)

Leto objave

2018(6) 2017(26) 2016(44) 2015(43)
2014(50) 2013(40) 2012(35) 2011(49)
2010(45) 2009(30) 2008(46) 2007(53)
2006(70) 2005(60) 2004(71) 2003(57)
2002(69) 2001(86) 2000(64) 1999(74)
1998(84) 1997(58) 1996(57) 1995(39)
1994(20) 1993(15) 1992(30) 1991(20)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov