Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 427)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

Luka Tičar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr. Ključne besede: plača, obveznost plačila, varstvo plače, osnovna plača, dodatek za delovno dobo Title: Statutory Regulation of Remuneration for Work and its Relevancy for the Practise Abstract: Wage is one of the fundamental institutions of labour law and as such represents the worker's first reason and motive to work. Obligation to pay is also a fundamental obligation of the employer. Therefore, legal regulation of remuneration is of extraordinary importance. Legal regulation of remuneration consists of legislation and autonomous legal sources, especially collective agreements. Legislation represents a key mode of fulfilling state obligations to comply withvarious ratified international documents, such as the ILO Convention no. 95 on Protection of Wages and the Revised ESC, to mention just two of them. Positive legislation has some solutions that might change in the future. The author outlines some of them, like seniority bonus, reimbursement of work-related expenses, determination of basic wages in employment contract etc. Keywords: wage, obligation to pay, protection of wages, basic wage, seniority bonus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - sindikalni vidik

Andreja Toš Zajšek, 1.10.2018

Delovna razmerja

Andreja Toš-Zajšek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Širina obravnavanega instituta plačila za delo in vrste drugih pojmov, ki se uporabljajo kot sopomenke, pomeni za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dogovor o plači, ki mora biti vedno v denarni obliki, in o morebitnih drugih vrstah plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, je bistveni element pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju in urejanju razmerij med delavci in delodajalci v kolektivnih pogodbah je zelo pomembna vloga socialnih partnerjev in države. Socialni partnerji neposredno določajo ta razmerja, država pa lahko posega vanje ob določanju dajatev od prejemkov delavca in tako vpliva na njihovo izplačano višino, ob tem pa mora zagotavljati učinkovito pravno varstvo pravic delavcev. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, socialni dialog, kolektivna pogodba, pravno varstvo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Worker Union’s Perspective Abstract: The scope of the "payment-for-work" institute and a number of other terms used as synonyms for the salary, often represents a basic, sometimes even the only, means of subsistence for workers themselves and their family. The salary agreement, which must always be in cash and other types of payments, if so provided by a collective agreement, is an essential element of the employment contract. The role of the social partners and the state is very important in regulating and determining the relationships between workers and employers in collective agreements. The social partners directly determine these relationships, and the state may encroach upon determining benefits from the workers' income, thus affecting itsamount paid to the worker and ensuring effective legal protection of workers' rights. Keywords: payment for work, salary, basic salary, allowances, benefits from employment relationships, social dialogue, collective agreement, legal p
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - delodajalski vidik

Maja Skorupan, 1.10.2018

Delovna razmerja

Maja Skorupan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje. Plačilo za delo je treba razumeti kot odmeno za opravljanje dela, saj je na strani delavca bistveno, da izpolnjuje temeljno obveznost iz sklenjene pogodbe, ki je opravljanje dela. Elementi plačila za delo so predmet dogovora med socialnimi partnerji in ti dogovori pomembno vplivajo na razvoj plačnega sistema v praksi. Kolektivne pogodbe dejavnosti so tako dober kazalnik raznovrstnosti urejanja plačila za delo, v katerem se poleg nadgradnje zakonskih pravic določajo tudi dodatne sestavine plačila za delo. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, nadomestilo plače, socialni dialog, kolektivna pogodba, poslovodna oseba, vodilni delavec, dodatek za delovno dobo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Employer’s Perspective Abstract: Remuneration for work is an essential element of an employment relationship. How much the parties - the worker and the employer - are free when arranging the payment for work in the employment contract is an issue that is very relevant in practice. Not all is left to their will; when determining pay for work, a number of regulations that limit freedom of collusion must be taken into account. The remuneration for work should be understood as compensation for performing a job, since it is essential on the part of the worker to fulfil the basic obligation from the concluded contract, which is work. The elements of pay for work are the subject of an agreement between the social partners, and these agreements have a significant effect on the development of the wage system in practice. Collective labour contracts are
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prihodnost pokojninskega sistema v Sloveniji

Andraž Rangus, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Andraž Rangus, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Demografske spremembe in digitalizacija bodo v prihodnosti velik izziv za sisteme socialne varnosti po vsej Evropi. Starajoča se družba ter družbene spremembe in spremembe na trgu dela zaradi uvajanja novih tehnologij bodo zahtevale prilagoditev današnjih sistemov socialnih zavarovanj, predvsem pa sistemov pokojninskega zavarovanja. Slovenija, kjer je staranje prebivalstva še toliko bolj izrazito, bo morala temeljito premisliti delovanje obstoječega sistema pokojninskega zavarovanja, da se zagotovi tako njegovo temeljno poslanstvo, tj. omogočanje ustreznega dohodka vsem generacijam, kot tudi njegova dolgoročna vzdržnost. Razprava o spremembi pokojninskega sistema se je v Sloveniji začela že leta 2016 s pripravo Bele knjige o pokojninah, zaključek te razprave pa je dokument, sprejet na Ekonomsko-socialnem svetu, s katerim so socialni partnerji dosegli dogovor o ključnih usmeritvah prihodnjih zakonodajnih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakonodajalec ima tako pripravljene vse podlage za sprejem novega zakona, ki bo celovito uredil področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter to obliko socialnega zavarovanja prilagodil novim družbenoekonomskim razmeram. Ključne besede: demografija, digitalizacija, sistemi socialne varnosti, spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja Title: The Future of the Slovenian Pension System Abstract: The future demographic changes and digitalisation present a major challenge for social security systems across Europe. An aging society, societal changes and changes in the labour market due to new technologies will require adjustment of today's social insurance systems, and especially the pension insurance systems. Slovenia, where the aging of the population is even more pronounced, will have to thoroughly consider the functioning of the existing pension insurance scheme in the future in order to ensure its basic mission, i.e. ensuring adequate income for all generation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zagotavljanje ekonomske, pravne in socialne varnosti delavcem v novih oblikah dela ter v netipičnih oblikah zaposlitve

Peter Pogačar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo tako načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo ter dojemamo sebe in svet okoli nas. Na te spremembe danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe. Če se trenutno bolj ali manj uspešno spoprijemamo z uporabo in posledicami uporabe (mnogokrat tudi zlorabe) netipičnih oblik dela, pa smo hkrati že priča intenzivnemu razvoju novih oblik dela, ki se po osnovnih parametrih še bolj razlikujejo od do pred kratkim splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve, to je pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Čim hitreje bo torej treba ugotoviti, kakšne bodo posledice novih oblik opravljanja dela (predvsem v smislu pravne, socialne in ekonomske varnosti tistih, ki opravljajo delo), ter se na to ustrezno odzvati. Močna rast netipičnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih tudi ne koristi, na primer zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Klasična pogodba o zaposlitvi bo ostala in mora ostati prevladujoča oblika na trgu dela, vendar moramo sprejeti dejstvo, da novih načinov dela preprosto ne moremo preprečiti in da to niti ne bi bilo smiselno, ampak moramo zagotoviti, da bodo posamezniki, ki opravljajo takšno delo, imeli zagotovljeno ekonomsko, pravno in socialno varnost. Ključne besede: prihodnost dela, nove oblike dela, digitalizacija, ekonomska, pravna in socialna varnost, dostojno delo Title: Providing Economic, Legal and Social Security to Workers in New Forms of Work and Atypical Forms of Employment Abstract: Working environment is nowadays influenced by many factors, among whic
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Razvoj socialne varnosti in varovanje človekovega dostojanstva v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Avtorica v uvodu prispevka navede, da je prihodnji razvoj družbe v prihodnosti odvisen od treh temeljnih dejavnikov: ekonomije, zagotavljanja socialne varnosti ter skrbi za zdravo življenjsko okolje in ohranjanje narave. Gre za razvoj ekonomske (materialne), družbene in okoljske blaginje. Prispevek obravnava razvoj socialne varnosti in varovanja dostojanstva v Republiki Sloveniji kot pomembnega segmenta razvoja družbene blaginje in socialne države. Avtorica prikaže posamezne izbrane odločitve Ustavnega sodišča s področja pravic iz socialne varnosti. Odločitve, ki po njenem mnenju niso prispevale k razvoju socialne države, tudi kritično oceni. Ugotavlja, da je Ustavno sodišče največ odločitev, ki zadevajo socialno varnost, sprejelo na področju pokojninskega zavarovanja, kar je razumljivo, saj je skoraj 30 odstotkov slovenskega prebivalstva upokojencev. Ustava je zakonodajalcu dala pooblastilo, da ureja socialna zavarovanja, na katerih temelji socialna varnost prebivalstva. Zato mora biti Ustavno sodišče pri presojah vsebin teh zavarovanj zadržano. To pa ne pomeni, da ne bdi nad varstvom jedra teh pravic. Če zakonodajalec poseže v bistvo človekove pravice, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, poseže tudi v pravico do človekovega dostojanstva. Dostojanstvo človeka pa je temeljna vrednota, ki pripada vsem ljudem. Ključne besede: socialna varnost, družba blaginje, ustavno sodišče, socialna država, načelo, človekova pravica, dostojanstvo Title: Development of Social Security and Protection of Human Dignity in the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: In the introduction to this article, the author mentions that the future development of society depends on three fundamental factors: economy, social security, and protection of a healthy living environment and nature conservation. These refer to the development of economic (material), social, and environmental prosperity.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Izbrana novejša sodna praksa s področja plačila za delo

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2018

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa s področja plačila za delo. Ker gre za spore z denarnim zahtevkom, v katerih je bila revizija dovoljena nad zneskom 40.000 evrov, pri nižjih zneskih pa jo je moralo vrhovno sodišče dopustiti, je sodne prakse vrhovnega sodišča manj in prevladuje sodna praksa višjega sodišča. Predstavljene so odločbe o vprašanjih zapadlosti plače in s tem povezanim vprašanjem plačilnega dne in zastaranja, odločbe v zvezi s pobotom plače, višino plače, dogovorjeno plačo in znižano plačo, odločbe o dodatku za delovno dobo, plačilu za dan praznika, plačilu v primeru neupravičene odsotnosti z dela in nadomestilu plače, odločbe v zvezi z različnimi vrstami odpravnin in odločba vrhovnega sodišča, s katero je spremenilo sodno prakso v zvezi z odločanjem o plačilu davkov in prispevkov od zneskov, dosojenih v delovnih sporih. Ključne besede: plača, nadomestilo plače, pobotanje plače, zapadlost plače, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, odpravnina, plačilo davkov in prispevkov Title: Selected Case Law on Remuneration for Work Abstract: The article presents the recent case law on remuneration for work. As it deals with disputes related to monetary claims, where a review is allowed for amounts of over 40,000 euros or below this sum if approved by the Supreme Court, case law of the latter is scarce, while the case law of higher courts is more extensive. The article examines decisions on question of maturity of salary and related payday and statute of limitation, decisions on salary offsets, amount of salary, agreed-upon salary and reduced salary, decisions on seniority-based pay increments, payment for holidays, payments in the event of unjustified absence from work and salary compensation, decisions related to various types of severance pays, and the decision of the higher court that changed the case law regarding decisions on payments of taxes and contributions from amounts awarded
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Varstvo delavcev v primeru neizplačanih plač

Mojca Tancer Verboten, 1.8.2018

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava neizplačilo plač. Predstavljene so zakonske obveznosti delodajalca na področju izplačila plač, ki sledijo mednarodnim standardom na tem področju, predvsem zaradi varovanja socialne varnosti delavca in njegove družine. Sledi predstavitev prekrškovnih določb, vezanih na kršitve na področju neizplačila plač, in vloge nadzornih organov na tem področju. Zajeta je problematika neizplačila minimalne plače kot najnižjega standarda, ki ga določi posamezna država za dostojno življenje delavca. V nadaljevanju sledi prikaz možnih ravnanj delavcev v primeru storjenih kršitev neizplačila plače, ki so vezane na število ponovljenih kršitev in časovno obdobje storjenih kršitev. Sklepni del obsega razmislek o povezanosti nadzornih organov na področju neizplačila plač.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Pogodbena kazen v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga

Avtor ni naveden, 1.8.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2018Upoštevaje sodno prakso in Priporočilo št. 166 h Konvenciji MOD št. 58, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98.-103. člen ZDR-1).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Valentina Franca, 1.10.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Marijan Debelak, 1.10.2017

Delovna razmerja

Marijan Debelak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi. Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje, delavec, poslovni razlog, znižanje plače, sprememba akta o sistemizaciji, nove zaposlitve, kriteriji za določitev, primerljivost delavcev, število nepotrebnih delavcev Title: Termination of Employment for Economic, Technological, Structural and Similar Reasons Abstract: The author discusses case law of the EU Court regarding Council Directive 98/59/EC on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, focusing on the concepts of establishment, worker and collective redundancies, as well as the consequences of such interpretation for case law. It present a review of case law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia on provisions of the Employment Relationship Act related to termination of employment for business reasons. It emphasises recent case la
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Delovno razmerje za določen čas: primer iz prakse

Janez Novak, 1.8.2017

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V članku je obravnavan primer javne uslužbenke, ki je bila na nekem slovenskem ministrstvu za določen čas zaposlena kar devet (9!) let. Organa delodajalca, ki odločata o delovnih razmerjih, nista ugodila njenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas in da jo pristojni organ imenuje v ustrezen naziv in plačilni razred. Nato je sprožila delovni spor. Na sodišču prve stopnje je bila uspešna z zahtevkom na ugotovitev, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 6. 12. 2006 dalje in da ji mora tožena stranka izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi z imenovanjem v naziv višji svetovalec III. Zavrnjen je bil zahtevek za imenovanje v naziv višji svetovalec I. Po pritožbi tožene stranke, odločitvi sodišča druge stopnje, predlogu tožnice za dopustitev revizije, delni dopustitvi revizije, odločbi revizijskega sodišča in ponovni odločbi višjega sodišča je bila tožnica uspešna le deloma. Ker je bilo dokazano nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bila tožnica tudi oškodovana. Kljub direktivam Evropske unije in odločbam Sodišča Evropske unije ni bilo odločeno o celotni škodi, ki je tožnici nastala. Ta obsega predvsem imenovanje v ustrezni naziv, razvrstitev v ustrezen plačilni razred, napredovanje in morebitne druge zahtevke zaradi nezakonitega veriženja pogodb o zaposlitvi. Ključne besede: delovno razmerje za določen čas, nezakonito veriženje pogodb, projektno delo, imenovanje v naziv, odškodnina Title: Fixed-Term Employment Relationship: A Practical Example Abstract: The article discusses the case of a civil servant who was employed by a certain Slovenian ministry for an indefinite period of time for nine (9) years. The employers'' bodies that decide on employment relationships did not comply with her claim for finding that she had been in an employment relationship for an indefinite period and that the competent authori
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Fleksibilno razporejanje delovnega časa

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Title: Flexible Working Time Scheduling
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Delovna razmerja

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Delovno pravo v dobi informacijske tehnologije

Luka Tičar, 1.10.2016

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtor želi v prispevku opozoriti na delovnopravno problematiko nekaterih razvijajočih oblik dela, ki so rezultat bliskovitega razvoja informacijske tehnologije oz. digitalizacije. V tej luči avtor skuša opredeliti pojem crowdwork in nakazati pravne posledice, ki jih njegov pojav lahko povzroči v luči tradicionalnih konceptov delovnega prava. Ob tem sicer opozori, da digitalizacija sfere dela nima zgolj negativnih učinkov, so pa slednji običajno predmet različnih strokovnih ocen. Avtor opozori tudi na siceršnji vpliv digitalizacije na položaj delavcev. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, množično delo, e-platforma, pravica do izklopa, poklicno delo, zasebno življenje Title: Labour Law in the Era of Digitalisation Abstract: The paper draws attention to the labour law issues arising from the certain newly emerging forms of work, resulting from the fast development of information technology and digitalisation. In this light, the author attempts to define the notion of crowdwork and point at the legal consequences thereof for the traditional concept of labour law. The paper also highlights the fact that digitalisation of work does not have only negative consequences, yet is frequently a subject of diverse professional estimations. The author also draws attention to the general impact of digitalisation on the position of workers. Key words: digitalisation, information technology, crowdwork, e-platform, right to log off, profesional work, private life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Vpliv prava EU na slovensko delovno pravo

Darja Senčur Peček, 1.10.2016

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je obravnavana vsebina in pomen delovnega prava EU, še posebej direktiv, ki se nanašajo na določena področja delovnih razmerij. Analizirane so možnosti neposrednega učinkovanja direktiv v razmerju do države kot delodajalca in v razmerju do zasebnega delodajalca, pa tudi pomen lojalne razlage direktiv. Avtorica obravnava tudi pomen sodb Sodišča EU, sprejetih v postopkih predhodnega odločanja za razlago prava EU in predstavi nekaj novejših sodb Sodišča, aktualnih za slovensko delovno pravo. Ključne besede: delovno pravo EU, direktive, Sodišče EU, neposredni učinek direktiv, delavec, sprememba delodajalca, kolektivni odpusti, letni dopust Title: The Impact of EU Law on Slovenian Labour Law Abstract: This article discusses the content and impact of EU labour law, especially of directives relating to specific areas of labour relationships. It analyses the possibilities of direct effect of directives in relation to the state as an employer and in relation to private employers, as well as the importance of accurate interpretation of directives. The author also addresses the importance of judgements issued by the Court of Justice of the EU in preliminary ruling proceedings for the interpretation of EU law and presents some recent judgements of the Court that are relevant for current Slovenian labour law. Key words: EU labour law, directives, Court of Justice of the EU, direct effect of directives, employee, transfer of undertaking, collective redundancies, annual leave
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

ZDR-1 v luči novejše sodne prakse

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2016

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa po ZDR-1. Predstavljene so odločbe Vrhovnega sodišča in stališča v zvezi s spremenjenimi določbami ZDR-1 glede na ZDR ter tudi nova stališča, za katera ni podlaga spremenjena zakonodaja, temveč gre za odstopanje od dosedanje sodne prakse. Prav tako so predstavljene odločbe, v katerih so sprejeta stališča v zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter obveznostmi delodajalca pred odpovedjo, ki se nanašajo na pisno opozorilo, pisno seznanitev delavca z očitanim razlogom nesposobnosti oziroma kršitvami in pravico do zagovora. Prikazano je stališče sodne prakse, da delodajalec lahko odpravi kršitve, zaradi katerih delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Po ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, takoj ko ugotovi, da delavec ne ustreza zahtevam delovnega mesta, zagotoviti pa mu mora odpovedni rok; ureditev je drugačna kot v ZDR. Predstavljene so odločbe v sporih o obstoju delovnega razmerja, pri katerih se je spremenila sodna praksa, tako da v teh sporih ni več treba uveljavljati tudi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: vročanje po ZDR-1, vsebina odpovedi, pisno opozorilo pred odpovedjo, pisna seznanitev, zagovor, izredna odpoved delavca, poskusno delo, ugotovitev obstoja delovnega razmerja Title: ZDR-1 in the Light of Newer Judicial Practice Abstract: The article presents the new judicial practice according to Employment Relationship Act (Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1). Decisions of the supreme court and positions regarding the changed provisions of ZDR-1 in regards to ZDR are presented, as well as new positions, the foundation of which is not the changed legislation, but the deviation from current judicial practice. Decisions are also presented, wherein positions are adopted in regards to the servi
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(39) 7(15) 6(1) 6-7(130)
5(39) 5-6(28) 4(19) 3(18)
3-4(37) 2(60) 1(41)

Leto objave

2018(12) 2017(10) 2016(11) 2015(9)
2014(8) 2013(15) 2012(8) 2011(8)
2010(12) 2009(16) 2008(16) 2007(11)
2006(14) 2005(15) 2004(7) 2003(17)
2002(14) 2001(13) 2000(15) 1999(41)
1998(18) 1997(11) 1996(21) 1995(22)
1994(30) 1993(35) 1992(7) 1991(11)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov