Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 416)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Marijan Debelak, 1.10.2017

Delovna razmerja

Marijan Debelak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi. Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje, delavec, poslovni razlog, znižanje plače, sprememba akta o sistemizaciji, nove zaposlitve, kriteriji za določitev, primerljivost delavcev, število nepotrebnih delavcev Title: Termination of Employment for Economic, Technological, Structural and Similar Reasons Abstract: The author discusses case law of the EU Court regarding Council Directive 98/59/EC on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, focusing on the concepts of establishment, worker and collective redundancies, as well as the consequences of such interpretation for case law. It present a review of case law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia on provisions of the Employment Relationship Act related to termination of employment for business reasons. It emphasises recent case la
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Valentina Franca, 1.10.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Delovno razmerje za določen čas: primer iz prakse

Janez Novak, 1.8.2017

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V članku je obravnavan primer javne uslužbenke, ki je bila na nekem slovenskem ministrstvu za določen čas zaposlena kar devet (9!) let. Organa delodajalca, ki odločata o delovnih razmerjih, nista ugodila njenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas in da jo pristojni organ imenuje v ustrezen naziv in plačilni razred. Nato je sprožila delovni spor. Na sodišču prve stopnje je bila uspešna z zahtevkom na ugotovitev, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 6. 12. 2006 dalje in da ji mora tožena stranka izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi z imenovanjem v naziv višji svetovalec III. Zavrnjen je bil zahtevek za imenovanje v naziv višji svetovalec I. Po pritožbi tožene stranke, odločitvi sodišča druge stopnje, predlogu tožnice za dopustitev revizije, delni dopustitvi revizije, odločbi revizijskega sodišča in ponovni odločbi višjega sodišča je bila tožnica uspešna le deloma. Ker je bilo dokazano nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bila tožnica tudi oškodovana. Kljub direktivam Evropske unije in odločbam Sodišča Evropske unije ni bilo odločeno o celotni škodi, ki je tožnici nastala. Ta obsega predvsem imenovanje v ustrezni naziv, razvrstitev v ustrezen plačilni razred, napredovanje in morebitne druge zahtevke zaradi nezakonitega veriženja pogodb o zaposlitvi. Ključne besede: delovno razmerje za določen čas, nezakonito veriženje pogodb, projektno delo, imenovanje v naziv, odškodnina Title: Fixed-Term Employment Relationship: A Practical Example Abstract: The article discusses the case of a civil servant who was employed by a certain Slovenian ministry for an indefinite period of time for nine (9) years. The employers'' bodies that decide on employment relationships did not comply with her claim for finding that she had been in an employment relationship for an indefinite period and that the competent authori
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Fleksibilno razporejanje delovnega časa

Avtor ni naveden, 1.8.2017

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Title: Flexible Working Time Scheduling
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Delovna razmerja

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost

Katja Filipčič, 1.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek:Obravnavanje kaznivih dejanj zoper delovno razmerje odpira številna vprašanja: kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti, kakšne značilnosti ima krivda, vprašanje delavčeve privolitve v zmanjšanje njegovih pravic, nerešena vprašanja odgovornosti za hujšo posledico. Državni tožilci in sodniki se zaradi velikega povečanja obsega zadev z njimi srečujejo vse pogosteje, kljub temu pa na nekatera vprašanja še ni zadovoljivih odgovorov. Ključne besede: pravice delavcev, plačilo prispevkov, krivda, odgovornost za hujšo posledico Title: Criminal Offences against Labour Relations and Social Security Abstract: Dealing with criminal offences against labour relations raises numerous questions: what are prohibited consequences, the effect of objective impossibility of employer to pay prescribed obligations, the characteristics of criminal liability, the question of employee's consent to the reduction of his rights, unsolved problems with the liability for graver consequences. Prosecutors and judges are, due to a large increase in number of cases, confronted with these questions, and some of them do not yet have satisfactory answers. Key words: labour rights, payment of the prescribed contributions, criminal liability, liability for graver consequences
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Agencijski in napoteni delavci

Katarina Kresal Šoltes, 1.10.2016

Delovna razmerja

Katarina Kresal-Šoltes, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Prispevek obravnava delovnopravne vidike ureditve agencijskega dela (temporary agency work) ter napotitve delavcev v okviru svobode opravljanja storitev na enotnem trgu (posting of workers), s poudarkom na novostih iz slovenske zakonodaje in predloga revizije Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Ključne besede: EU, napotitev delavcev, čezmejno opravljanje storitev, agencija za zagotavljanje začasnega dela, načelo enakega obravnavanja, Direktiva 96/71/ES Title: Temporary Agency Work and Posting of Workers Abstract: The article deals with labour law aspects of the regulation of temporary agency work and posting of workers in the Internal Market, with particular emphasis on Slovenian legislation novelties and the proposal for the revision of the Directive 96/71/ES concerning the posting of workers in the framework of the provision of services. Key words: EU, posting of workers, cross-border provision of services, temporary work agency, the principle of equal treatment, Directive 96/71/ES
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Delovno pravo v dobi informacijske tehnologije

Luka Tičar, 1.10.2016

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtor želi v prispevku opozoriti na delovnopravno problematiko nekaterih razvijajočih oblik dela, ki so rezultat bliskovitega razvoja informacijske tehnologije oz. digitalizacije. V tej luči avtor skuša opredeliti pojem crowdwork in nakazati pravne posledice, ki jih njegov pojav lahko povzroči v luči tradicionalnih konceptov delovnega prava. Ob tem sicer opozori, da digitalizacija sfere dela nima zgolj negativnih učinkov, so pa slednji običajno predmet različnih strokovnih ocen. Avtor opozori tudi na siceršnji vpliv digitalizacije na položaj delavcev. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, množično delo, e-platforma, pravica do izklopa, poklicno delo, zasebno življenje Title: Labour Law in the Era of Digitalisation Abstract: The paper draws attention to the labour law issues arising from the certain newly emerging forms of work, resulting from the fast development of information technology and digitalisation. In this light, the author attempts to define the notion of crowdwork and point at the legal consequences thereof for the traditional concept of labour law. The paper also highlights the fact that digitalisation of work does not have only negative consequences, yet is frequently a subject of diverse professional estimations. The author also draws attention to the general impact of digitalisation on the position of workers. Key words: digitalisation, information technology, crowdwork, e-platform, right to log off, profesional work, private life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Koliko varstva pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prihodnje

Barbara Kresal, 1.10.2016

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Prispevek obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Predstavi zahteve, ki izhajajo iz mednarodne ureditve in prava EU (zlasti Konvencije MOD 158, Spremenjene Evropske socialne listine, Direktive EU 98/59). V nadaljevanju sledi izbor iz novejše sodne prakse slovenskega vrhovnega sodišča glede posameznih vprašanj odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako o utemeljenih razlogih za odpoved, prepovedi diskriminacije, odpovednem roku, posebnem varstvu določenih kategorij delavcev itd. V sklepu so strnjene glavne ugotovitve. Ključne besede: delovna razmerja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljen razlog, odpovedni rok, odpravnina Title: How Much Protection in Case of a Dismissal in the Future Abstract: The contribution deals with the termination of the employment contract at the initiative of the employer. It presents requirements in this field stemming from the international and the EU law (ILO Convention No. 158, Revised European Social Charter, EU Directive 98/59). After that, a selection of recent case-law of the Slovenian Supreme Court on dismissal is analysed, dealing with, for instance, a valid reason for dismissal, a prohibition of discrimination, a period of notice, a special protection against dismissal for certain categories of workers etc. In conclusion, the main findings are gathered. Key words: labour relations, dismissal, valid reason, period of notice, severance pay
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

ZDR-1 v luči novejše sodne prakse

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2016

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa po ZDR-1. Predstavljene so odločbe Vrhovnega sodišča in stališča v zvezi s spremenjenimi določbami ZDR-1 glede na ZDR ter tudi nova stališča, za katera ni podlaga spremenjena zakonodaja, temveč gre za odstopanje od dosedanje sodne prakse. Prav tako so predstavljene odločbe, v katerih so sprejeta stališča v zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter obveznostmi delodajalca pred odpovedjo, ki se nanašajo na pisno opozorilo, pisno seznanitev delavca z očitanim razlogom nesposobnosti oziroma kršitvami in pravico do zagovora. Prikazano je stališče sodne prakse, da delodajalec lahko odpravi kršitve, zaradi katerih delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Po ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, takoj ko ugotovi, da delavec ne ustreza zahtevam delovnega mesta, zagotoviti pa mu mora odpovedni rok; ureditev je drugačna kot v ZDR. Predstavljene so odločbe v sporih o obstoju delovnega razmerja, pri katerih se je spremenila sodna praksa, tako da v teh sporih ni več treba uveljavljati tudi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: vročanje po ZDR-1, vsebina odpovedi, pisno opozorilo pred odpovedjo, pisna seznanitev, zagovor, izredna odpoved delavca, poskusno delo, ugotovitev obstoja delovnega razmerja Title: ZDR-1 in the Light of Newer Judicial Practice Abstract: The article presents the new judicial practice according to Employment Relationship Act (Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1). Decisions of the supreme court and positions regarding the changed provisions of ZDR-1 in regards to ZDR are presented, as well as new positions, the foundation of which is not the changed legislation, but the deviation from current judicial practice. Decisions are also presented, wherein positions are adopted in regards to the servi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Vpliv prava EU na slovensko delovno pravo

Darja Senčur Peček, 1.10.2016

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je obravnavana vsebina in pomen delovnega prava EU, še posebej direktiv, ki se nanašajo na določena področja delovnih razmerij. Analizirane so možnosti neposrednega učinkovanja direktiv v razmerju do države kot delodajalca in v razmerju do zasebnega delodajalca, pa tudi pomen lojalne razlage direktiv. Avtorica obravnava tudi pomen sodb Sodišča EU, sprejetih v postopkih predhodnega odločanja za razlago prava EU in predstavi nekaj novejših sodb Sodišča, aktualnih za slovensko delovno pravo. Ključne besede: delovno pravo EU, direktive, Sodišče EU, neposredni učinek direktiv, delavec, sprememba delodajalca, kolektivni odpusti, letni dopust Title: The Impact of EU Law on Slovenian Labour Law Abstract: This article discusses the content and impact of EU labour law, especially of directives relating to specific areas of labour relationships. It analyses the possibilities of direct effect of directives in relation to the state as an employer and in relation to private employers, as well as the importance of accurate interpretation of directives. The author also addresses the importance of judgements issued by the Court of Justice of the EU in preliminary ruling proceedings for the interpretation of EU law and presents some recent judgements of the Court that are relevant for current Slovenian labour law. Key words: EU labour law, directives, Court of Justice of the EU, direct effect of directives, employee, transfer of undertaking, collective redundancies, annual leave
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2016Title: Claim for determining illegality of employment termination Povzetek: Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen. Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do ugotovitve obstoja delovnega razmerja ni izgubila. Zato tudi roka za sodno uveljavljanje nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni mogla zamuditi. Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 270/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Kritični pogled na opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku

Tomaž Kuralt, 2.6.2016

Delovna razmerja

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Slovenska zakonodaja omogoča celo vrsto posebnih oblik dela. Če izvzamemo zlorabo instituta samostojnega podjetnika, se nobena ni razširila tako hitro kot dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Gre za fleksibilno obliko zaposlovanja, ki omogoča hitrejše prehajanje v stanje zaposljivosti, a hkrati tudi lažje odpuščanje. Zasebne organizacije so izkoristile neučinkovitost javnega zavoda za zaposlovanje ter uspešno zagotavljajo delavce uporabnikom. Glede na to, da je posredovanje dela prepuščeno trgu, se lahko zaskrbljeno vprašamo, ali ne vodi to v novodobno suženjstvo. Koristi za delodajalce in uporabnike so očitne, postavlja pa se vrsta vprašanj glede socialne varnosti napotenega delavca. Ključne besede: posredovanje dela, zagotavljanje dela delavcev uporabniku, delodajalec, uporabnik, napoteni delavec, pogodba o zaposlitvi, pravice in obveznosti Abstract: Slovenian legislation provides a number of specific forms of work and, if we except abuse of the institution of an independent entrepreneur, none of them were so quickly expanded as the activity of providing workers to the user. It is a flexible form of employment, which enables faster transitions in the state of employability, but also facilitates redundancies. Private organizations have exploited the ineffectiveness of the public employment service and are successfully providing workers to users. Given that the provision of work is left to the market, we may anxiously ask ourselves if this is not the beginning of a new age of slavery. Benefits for employers and users are obvious, while it raises a number of questions about social security of temporary agency workers. Key words: employment services, providing workers to user undertaking, employer, user undertaking, temporary agency workers, employment contract, rights and obligations
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Zastopanje družbe v razmerjih z revizorjem letnega poročila po noveli ZGD-1I

dr. Peter Podgorelec, 1.4.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Z novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I je bilo pooblastilo za sklenitev pogodbe z revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila preneseno na predsednika nadzornega sveta. Pred tem je te pogodbe sklepala uprava. Avtorjevo stališče je, da uprava še naprej zastopa družbo pri sklepanju pogodb za nerevizijske storitve, čeprav se te pogodbe sklenejo z revizorjem, ki je bil izbran zaradi izvedbe obveznega revidiranja. Vendar je priporočljivo, da so pogodbe za nerevizijske storitve vezane na soglasje nadzornega sveta. Podpis predsednika nadzornega sveta mora temeljiti na sklepu nadzornega sveta, kršitev te notranje omejitve pa nima pravnega učinka proti tretji osebi. Če ima delniška družba enotirni sistem, je predsednik upravnega obora pooblaščen za podpis pogodbe z revizorjem le, če je upravni odbor imenoval izvršne direktorje na podlagi drugega odstavka 286. člena. Družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima nadzornega sveta, zastopa njen poslovodja. Družbeniki lahko sklenitev pogodb z revizorjem letnih finančnih poročil vežejo na svoje soglasje. Ključne besede: revizor letnega oziroma konsolidiranega letnega poročila, nadzorni svet, pogodbeno razmerje, zastopanje družbe, upravni odbor, družba z omejeno odgovornostjo Title: Representation of a Company with Respect to its Relations with the Annual Report Auditor, in Accordance with the ZGD-1I Act Amending the Companies Act Abstract: The Act Amending the Companies Act - ZGD-1I transferred the authorisation to conclude an agreement with an annual and consolidated annual report auditor from the Management Board to the President of the Supervisory Board. The author is of the opinion that the Management Board shall continue to represent the company in the conclusion of agreements for non-auditing services, even though these are concluded with an auditor selected by virtue of the obligatory audit requirement. Nevertheless, it would be advised that agreements for non-auditing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Starševski dopust, materinska in očetovska kvota ter očetovski dopust na Norveškem

dr. Barbara Kresal, 1.4.2016

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Prispevek obravnava ureditev starševskega dopusta na Norveškem. Gre za primer skandinavskega modela, ki veliko pozornosti namenja enakosti spolov, spodbujanju aktivnega očetovstva in bolj enakomerni porazdelitvi družinskih obveznosti med oba starša, s tem pa spodbuja tudi bolj izenačene možnosti žensk in moških na trgu dela, v poklicnem življenju. Na Norveškem so očetovski dopust uvedli leta 1977, očetovsko kvoto starševskega dopusta pa leta 1993. Od tedaj se je ureditev večkrat spreminjala, izkušnje pa kažejo, da očetje izrabljajo te dopuste in se vključujejo v skrb in nego otrok. Pomembno vlogo na tem področju imajo tudi socialni partnerji in kolektivne pogodbe, ki dodajajo pravice zakonski ureditvi. Norveške rešitve so lahko vir možnih idej za nadaljnji razvoj slovenske ureditve na tem področju, seveda ob upoštevanju kulturnih, socialnih, ekonomskih in drugih značilnosti naše družbe in pravne tradicije. Ključne besede: delovna razmerja, usklajevanje dela in družine, starševski dopust, očetovski dopust, materinska kvota, očetovska kvota, Norveška Title: Parental Leave, Mother’s and Father’s Quota, and Paternity Leave in Norway Abstract: The article deals with the legal regulation of parental leave in Norway. It is an example of the Scandinavian model, which pays a lot of attention to the gender equality, to the promotion of active fatherhood, and to more equal distribution of family responsibilities between both parents, and, consequently, to the promotion of equal opportunities of women and men on the labour market, in the professional life. In Norway, the paternity leave was introduced in 1977 and the father's quota of the parental leave in 1993. Since then, the regulation has been amended several times; however, practical experience shows that fathers use this leave and take part in caring for the children. The social partners and collective agreements have an important role in this area as well, adding rights t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Vloga svetov delavcev v sindikalno organiziranih komunalnih družbah

Darja Lorbek, 1.4.2016

Delovna razmerja, PRORAČUN

Darja Lorbek, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Številne znanstvene študije so dokazale pozitivne učinke delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost podjetij in gospodarstva kot celote. V zadnjem času pa se kakovost notranjega poslovanja podjetja meri tudi po tem, koliko vključuje zaposlene tako v lastništvo kot tudi v procese upravljanja in odločanja. Obravnavano področje raziskave so sveti delavcev v komunalnih družbah, ki so sindikalno organizirane. Soupravljanje v Sloveniji je po osamosvojitvi v času vse večjih družbenih sprememb izgubilo pomen in privedlo do še večjega razhajanja med interesi delavcev in delodajalcev. Zakonodaja na področju soupravljanja v Sloveniji zaposlenim omogoča pravico do soupravljanja, če jo ti želijo izkoristiti. Pri tem ima sindikat v družbi pomembno participativno vlogo. V empiričnem delu sem s kvantitativno raziskavo v komunalnih podjetjih ugotavljala, kakšno vlogo in pristojnosti imajo sveti delavcev ter kolikšna je moč odločanja sveta delavcev pri sprejemanju pomembnih odločitev na področju soupravljanja v družbi. Ciljna populacija v raziskavi so bili sindikalni zaupniki v komunalnih družbah. Ključne besede: svet delavcev, soupravljanje, zakonodaja, komunalno podjetje, ekonomska demokracija Title: The Role of Works Councils in Unionised Municipal Communal Companies Abstract: Numerous scientific studies have proven the positive effects of work motivation and organisational commitment of employees on business success of companies and the economy as such. However, lately the quality of internal operations of individual companies is being measured even by the extent by which they include employees into the ownership, management, and decision making. The discussed subjects are works councils in communal companies, which are organised in trade unions. In Slovenia, co-management has lost its meaning after Slovenia''s independence during times of increased social changes, and led to even greater discrepancy b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Diskriminacija v delovnih razmerjih

Barbara Kresal, 1.10.2015

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Pravni okvir 3. Zaprt ali odprt seznam osebnih okoliščin? Kaj je osebna okoliščina? 4. Opredelitev diskriminacije 5. Doseg prepovedi diskriminacije na področju dela: osebni in stvarni vidik 6. Pojavne oblike diskriminacije 6.1. Neposredna in posredna diskriminacija 6.2. Navodila
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Neuporaba in spremenjena uporaba institutov delovnega prava

Darja Senčur Peček, 1.10.2015

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Delavec 3. Delodajalec 3.1. Začasno ali trajno posredovanje dela delavcev 3.2. Pogodba o poslovnem sodelovanju ali posredovanje dela delavcev 4. Tipična ali atipična pogodba o zaposlitvi 4.1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas 4.2. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Lastninsko varstvo socialnih pravic

Grega Strban, 1.10.2015

Delovna razmerja

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvodne misli 2. Pravica do (zasebne) lastnine 2.1. V mednarodnem pravu 2.2. V slovenski Ustavi 3. Pravica do socialne varnosti 4. Starejša slovenska ustavnosodna praksa 5. Priznanje dvojnega ustavnega varstva pravice do pokojnine 6. (Ne)dopustnost odpisovanja prispevkov za socialno varno
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(39) 7(15) 6(1) 6-7(122)
5(36) 5-6(28) 4(19) 3(18)
3-4(37) 2(60) 1(41)

Leto objave

2018(1) 2017(10) 2016(11) 2015(9)
2014(8) 2013(15) 2012(8) 2011(8)
2010(12) 2009(16) 2008(16) 2007(11)
2006(14) 2005(15) 2004(7) 2003(17)
2002(14) 2001(13) 2000(15) 1999(41)
1998(18) 1997(11) 1996(21) 1995(22)
1994(30) 1993(35) 1992(7) 1991(11)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov