Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 90)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - sindikalni vidik

Andreja Toš Zajšek, 1.10.2018

Delovna razmerja

Andreja Toš-Zajšek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Širina obravnavanega instituta plačila za delo in vrste drugih pojmov, ki se uporabljajo kot sopomenke, pomeni za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dogovor o plači, ki mora biti vedno v denarni obliki, in o morebitnih drugih vrstah plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, je bistveni element pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju in urejanju razmerij med delavci in delodajalci v kolektivnih pogodbah je zelo pomembna vloga socialnih partnerjev in države. Socialni partnerji neposredno določajo ta razmerja, država pa lahko posega vanje ob določanju dajatev od prejemkov delavca in tako vpliva na njihovo izplačano višino, ob tem pa mora zagotavljati učinkovito pravno varstvo pravic delavcev. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, socialni dialog, kolektivna pogodba, pravno varstvo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Worker Union’s Perspective Abstract: The scope of the "payment-for-work" institute and a number of other terms used as synonyms for the salary, often represents a basic, sometimes even the only, means of subsistence for workers themselves and their family. The salary agreement, which must always be in cash and other types of payments, if so provided by a collective agreement, is an essential element of the employment contract. The role of the social partners and the state is very important in regulating and determining the relationships between workers and employers in collective agreements. The social partners directly determine these relationships, and the state may encroach upon determining benefits from the workers' income, thus affecting itsamount paid to the worker and ensuring effective legal protection of workers' rights. Keywords: payment for work, salary, basic salary, allowances, benefits from employment relationships, social dialogue, collective agreement, legal p
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pravica navajanja novih dejstev in dokazov ter prekluzija v nepravdnih postopkih v Avstriji

Škof Marija, Zenz Matej, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Marija Škof, Matej Zenz, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena avstrijska ureditev v zvezi z navajanjem novih dejstev in dokazov ter njihovo prekluzijo v nepravdnem postopku. Temelj avstrijskega nepravdnega postopka je preiskovalno načelo, na podlagi katerega ima sodišče dolžnost, da primer razišče in preuči po lastni presoji ter ne odloča le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih predložijo in zatrjujejo stranke. Prekluzija je s tem načelom v nasprotju, vendar je namenjena ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Članek se osredotoča na dve prekluzijski določili, namreč prekluzijo zaradi zamude procesnih dejanj ter prekluzijo dokazov in dejstev, ki jih stranka navaja prepozno z namenom, da bi zavlekla postopek. Obe določbi sta predstavljeni v luči preiskovalnega načela in v primerjavi s slovensko ureditvijo. Čeprav prekluzijo avstrijski Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2003 predvideva, je njena uporaba v presoji sodišča in zaradi posebnosti postopkov, ki spadajo na področje nepravdnega postopka, prej izjema kot pravilo. Ključne besede: Avstrija, procesno pravo, nepravdni postopek, preiskovalno načelo, prekluzija, zamuda Title: Submission of New Facts and Evidence and Preclusion in Non-Contentious Proceedings in Austria Abstract: This article provides an overview of the Austrian provisions regarding new facts and evidence as well as preclusion in non-contentious proceedings. The underlying principle of a non-contentious proceeding is the investigation principle, which establishes the duty of the court to research the case and study it at its own discretion. The court does not decide just by the facts and the evidence submitted and affirmed by the parties. The preclusion of evidence contradicts this principle, but has financial benefits and also shortens the proceeding. The article focuses on two preclusion provisions in Austrian non-contentious proceedings, namely preclusion due to a delay of procedural acts and the preclusion of facts and evidence, which
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Nina Plavšak (ur.), Renato Vrenčur (ur.) in drugi: Zastavna pravica

Marko Zaman, 1.7.2018

Kultura in umetnost

Marko Zaman, Podjetje in delo, 3-4/2018Avtorji nove knjige v zbirki Sodobno stvarno pravo so se odločili sistematično in poglobljeno analizirati pravne položaje, ki v praksi nastajajo v zvezi z institutom zastavne pravice, in sicer tako na abstraktni kot na povsem konkretni ravni - z obravnavo izbranih podvrst zastavnih pravic. Praksa je namreč pokazala, da je področje stvarnega prava dinamično, pravna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in dogmatski pristop nekaterih uporabnikov prava pa razvojnemu tempu in potrebam pravne prakse ne sledijo. Prav to je cilj monografije, saj se avtorji zavedajo, da je sodobno stvarno pravo na neki način preseglo pravne položaje, kakršni so obstajali ob nastanku SPZ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Obligacije

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Poskus implementacije izkušenj mednarodnega kazenskega prava v slovenski kazenski postopek

Sabina Zgaga, 1.10.2017

Kazenski postopek

Sabina Zgaga, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek prikazuje rešitvi iz mednarodnega kazenskega prava, ki bi ju bilo mogoče implementirati tudi v slovenski kazenski postopek. Najprej se ukvarja z možnostjo uvedbe posebnega naroka za izrek kazenske sankcije in za odločitev o povezanih vprašanjih, ki se praviloma postavijo šele ob izreku (obsodilne) sodbe, nato pa obravnava še vlogo oškodovanca kaznivega dejanja v kazenskem postopku, zlasti z vidika njegove pravice do pravnih sredstev. Čeprav Rimski statut določa pravila kazenskega postopka za najhujša kazniva dejanja, ni mogoče a priori izključiti uporabnosti nekaterih njegovih rešitev tudi za kazenski postopek, ki se vodi po ZKP zaradi kaznivih dejanj iz vseh poglavij kazenskega zakona. Zaradi narave mednarodnih hudodelstev se je v mednarodnem kazenskem pravu uveljavilo ločeno odločanje o teh vprašanjih in obrazloženo odločanje o njih ter ni mogoče zanemariti pozitivnih učinkov take ureditve; Mednarodno kazensko sodišče (MKS) podrobno odloča o vprašanjih, ki se v običajnem kazenskem postopku zdijo akcesorne oziroma celo sekundarne narave. Obrazloženost odločitve o kazenski sankciji in drugih vprašanjih pa ni nujna le v razmerju do obdolženca, ampak v primeru premoženjskopravnega zahtevka tudi v razmerju do samega oškodovanca. Hkrati bi dvodelnost glavne obravnave in ločitev odločanja o teh vprašanjih lahko olajšala uvedbo vsaj delne pravice oškodovanca do pritožbe. Ključne besede: oškodovanec, pravica do pritožbe, pravica do povrnitve škode, narok za izrek kazenske sankcije Title: Attempt to Implement International Criminal Law Experience into Slovenian Criminal Procedure Abstract: The paper introduces two international criminal solutions that could also be implemented into Slovenian criminal procedure. It firstly discussed the possibility of a special sentencing hearing, which could also be used for adjudicating other issues, usually relevant from the pronouncement of a judgment or other decision, endi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Preselitve in premestitve beguncev: prevroč kostanj za Evropo?

Saša Zagorc, 1.10.2016

Tujci, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Instituta preselitve in premestitve sta bila doslej obrobnega pomena za delovanje Evropske unije, kar je prispevalo k neustreznemu odzivu na množičen pritok beguncev lansko leto. Nenadnost in velikost begunskega vala je povzročila raznovrstne reakcije v Evropi, ki so odsevale nasprotujoče si dojemanje problema in njegovih rešitev. Prepada ni mogoče pojasniti samo z argumentom drugačnega ekonomskega, demografskega in geografskega položaja, kot tudi ne z geostrateško umestitvijo držav znotraj Evrope in v odnosu do tretjih držav. Priča smo najglobljim razlikam glede tega, kako obravnavamo tujca, in izgradnje evropske in nacionalne identitete. Navkljub ostremu nasprotovanju nekaterih držav članic Evropske unije, se bo evropeizacija migracijskih vprašanj nadaljevala v smeri bolj koordiniranega odločanja na naddržavnem nivoju z močnim vplivom držav članic nanj. Ključne besede: preselitev, premestitev, mednarodna zaščita, Evropska unija, Ženevska konvencija, migracijska politika Title: Resettlement and Relocation of Refugees: a Hot Potato for Europe? Abstract: Resettlement and relocation have been marginal issues in the European Union until recently, a fact that amounted to an unfit response to the mass refugee influx of the last year. Suddenness and intensity of the wave resulted in a plethora of reactions around Europe, reflecting a conflicting perception of the problem and its solutions. The schism exceeds the argument of different economic, demographic or geographic situation of member states as well as geostrategic constellation of the states within and against third countries. What we may witness are the most profound differences in treatment of a foreigner and in maintenance of national and European identity. Nevertheless and despite the backlash of some member states, Europeanisation of migration issues will continue in the direction of a more coordinated decision-making at the supranational level with a strong influence of membe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ter uvedba obvezne franšize

Urška Zupančič, 1.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Urška Zupančič, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek obravnava uvedbo obvezne odbitne franšize po drugem odstavku 263. člena ZGD-1 pri zavarovanju odgovornosti članov organov vodenja in nadzora (tako imenovanem zavarovanju D & O) ter z njo povezana vprašanja. Z novelo ZGD-1I je po zgledu nemškega AktG v slovenski pravni red prenesena obvezna odbitna franšiza. Zakonodajalec jo uvaja z namenom dodatnega nadzora nad ravnanji članov organov vodenja in nadzora, da bi skrbneje izvajali svoje dolžnosti, kar bi vodilo v višjo kakovost korporativnega upravljanja. Glede izvajanja in uveljavitve te kogentne določbe o franšizi v praksi se postavljajo številna teoretična in praktična vprašanja. Problem pri razlagi določbe je tudi nejasno oziroma pomanjkljivo zakonsko besedilo, ki je iz nemške zakonodaje v ZGD-1 preneseno v nepopolni obliki in z neenako sistematično umestitvijo v slovenski pravni red. Ker sodne prakse še ni, pomoč pri interpretaciji spornih vprašanj lahko ponudita nemška teorija in zavarovalna praksa. Ključne besede: zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, zavarovanje D & O, odbitna franšiza, solidarna odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora Title: Management and Supervisory Board Members' Liability Insurance and Implementation of Mandatory Deductible Abstract: The author discusses the implementation of the compulsory deductible under Article 263 of the Companies Act, liability insurance of members of management and supervisory bodies, or so called D&O insurance, and related issues. The amendment of the Companies Act, following the example of the German AktG, the mandatory deductible is implemented in the Slovenian legislation by the legislature with an intention of introducing additional control over the conduct of members of management and supervisory bodies, and more diligent performance of their duties and, consequently, a higher quality of corporate governance. Numerous theoretical and practical issues arise in regards to the im
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Od individualnega do javnega (precedenčnega) namena Vrhovnega sodišča: ustavnopravni vidik

Jan Zobec, 1.10.2015

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Različne pravne tradicije, različni pogledi na vlogo najvišjega sodišča 2.1. Kasacijski, revizijski in apelacijski model 2.2. Razmislek o posameznih sistemih 3. (Post)socialistična pravna tradicija 3.1. Rešitev: malo je več 4. (Ne)obrazloženost sklepov o nedopustitvi revizije 4
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravne možnosti upnikov v postopku prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo

Marko Zaman, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Marko Zaman, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki po 55. členu ZGD-1 ustreza kriterijem srednje oziroma velike gospodarske družbe. V tem okviru je posebej obravnavana problematika oblikovanja upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, imenovanja pooblaščenca upnikov, glasovanja v postopku prisilne poravnave ter prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike. Prispevek na kratko pojasnjuje bistvene novosti, ki jih je v insolvenčnih postopkih prinesla novela ZFPPIPP-F, katere osnovni namen je bil omogočiti okvir prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Novela odpira nekatere dileme, ki bi se lahko pojavile v praksi insolvenčnih postopkov in glede katerih bo morala sodna praksa zavzeti jasno stališče.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pogled (ustavnega) sodnika

Jan Zobec, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2014Ustavnost kot moderna pravna kultura bistveno spreminja tradicionalne poglede na razmerje med pravom in moralo. Koncept kapilarne ustavnosti z vsemi orodji, ki naj bi zagotavljala njeno praktično učinkovitost, daje občutek, da se anomalije in zlorabe prava, ki so se dogajale v totalitarizmih prejšnjega stoletja, ne morejo ponoviti. Vendar stvarnost prepričuje, da je pravni okvir samo formalni pogoj moralno-etične učinkovitosti prava. Na koncu je vse odvisno od osebnih lastnosti in integritete tistih, ki jim je zaupana praktična uveljavitev ustavnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Plačila članom uprav delniških družb

Jasna Rakuljić Zelov, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasna Rakuljić-Zelov, Podjetje in delo, 2/2014Plačila članom uprav so v svetu in pri nas ena najbolj razburljivih tem, saj so po javnem mnenju njihove plače previsoke, plače drugih zaposlenih pa prenizke. V managerski pogodbi, ki jo vsak član uprave sklene z delniško družbo, je ena najpomembnejših sestavin določitev njegovih prejemkov. Prejemki uprave delniške družbe morajo biti javno objavljeni v letnem poročilu delniške družbe, in sicer za vsakega člana uprave posebej. Višina prejemkov (fiksnih in variabilnih) naj bi bila v sorazmerju z nalogami člana uprave, finančnim stanjem družbe in v skladu s politiko prejemkov. Vrsta prejemkov je določena v Zakonu o gospodarskih družbah in v avtonomnih virih stanovskih organizacij (priporočila, kodeksi, kriteriji). V teh predpisih pa ni izrecne določbe o tem, ali lahko uprava prejme plačila tudi od tretjih fizičnih in pravnih oseb ali ne. Slovenska in nemška zakonodaja glede tovrstnih plačil nimata izrecnih določb, zato načeloma niso prepovedana. Vendar pa ta plačila lahko hitro pomenijo korupcijo, posledica so lahko slabe poslovne odločitve uprave, ki lahko nato vodijo družbo v stečaj ali likvidacijo. V zvezi s plačili tretjih oseb slovenske sodne prakse ni. V praksi so mnoge uprave prejemale visoka plačila, obenem pa izčrpavale družbe do propada, medtem ko so drugi zaposleni prejemali nizke plače ali pa plač sploh niso prejemali. Nadzorni sveti torej na tem področju niso opravili svojega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄3-4

Pravni vidiki korporativnega upravljanja gospodarskih družb v državni lasti

Tina Stockbauer Zagorac, 17.6.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Tina Stockbauer-Zagorac, Podjetje in delo, 3-4/2013Korporativno upravljanje gospodarskih družb v državni lasti je eden glavnih izzivov, s katerimi se soočajo mnoge države, tudi Slovenija. Država je specifičen lastnik, ki na eni strani opravlja funkcije lastnika, na drugi strani pa funkcije regulatorja, zato se gospodarske družbe v državni lasti nemalokrat soočajo z nedovoljenim in politično motiviranim vmešavanjem države v vsakdanje vodenje poslov gospodarskih družb ali pa s popolnoma pasivnim lastništvom države. Zato je glavni izziv države najti pravo ravnovesje med odgovornostjo države v zvezi z aktivnim uresničevanjem lastninskih upravičenj in nedopustnim vmešavanjem ali vplivanjem na odločanje o posameznih pomembnejših vprašanjih pri vodenju poslov družbe. Namen prispevka je analizirati pravni okvir, ki ga za upravljanje gospodarskih družb v državni lasti daje nova slovenska zakonodaja, opozoriti na pomanjkljivosti dosedanjega sistema upravljanja in poiskati vzroke zanje ter preveriti skladnost slovenske pravne ureditve upravljanja gospodarskih družb v državni lasti z načeli in smernicami OECD.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄2

Reformni projekti v sodstvu - kako naprej

Katarina Zajc, 16.4.2013

Sodišča

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 2/2013Članek predstavi teorije in dosedanje izkušnje s projekti reforme pravosodja po svetu, predvsem v vzhodni Evropi in Južni Ameriki. Obravnava tudi dosedanje pasti in napotke, kako se najobičajnejšim napakam pri načrtovanju in izvajanju projektov lahko država izogne. Sklene, da smo s projektom Lukenda, ki se še vedno izvaja na področju pravosodja, skupaj z načrtovanimi ukrepi Vrhovnega sodišča za leto 2012 na dobri poti, da se v Sloveniji zmanjšajo sodni zaostanki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela

Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012

Delovna razmerja

Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Tehnično okrepljen nadzor

Aleš Završnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Aleš Završnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakdanjega življenja. Elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki videonadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanje. To omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato treba analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v vrednostno nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnost in družbeno kohezivnost ter vodi v novo paradigmo prevencijske pravičnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Globalna finančna kriza in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Zajc Katarina, Cepec Jaka, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Zajc, Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorja s pomočjo ekonomske analize prava analizirata novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju po letu 2008, ko se je začela globalna finančna kriza. Analiza naj bi pokazala, ali je namen spremenjene insolvenčne zakonodaje povečanje učinkovitosti insolvenčnih postopkov, ki bi omogočali optimalne rešitve, torej hitre postopke, z nizkimi transakcijskimi stroški, katerih cilj bi bil reševanje zdravih jeder podjetij oziroma učinkovita prerazporeditev premoženja prezadolženega pravnega subjekta. Avtorja ugotavljata, da so bili nekateri ukrepi za povečanje ex ante in ex post učinkovitosti insolvenčnih postopkov sicer sprejeti, da pa je veliko zamujenega z nesprejetjem novele E k ZFPPIPP oziroma da obstaja še veliko področij, ki bi jih lahko slovenski zakonodajalec izboljšal.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Volilni sistem in delovanje parlamentarnega sistema

Saša Zagorc, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor si postavi vprašanje, ali slovenski volilni sistem na parlamentarnih volitvah že na normativni ravni, kaj šele v praksi, pretirano omejuje pristno demokracijo. Opozarja na pomanjkljivosti, zlasti v fazi kandidiranja in pri omejevanju izbire volivcev med listami kandidatov samo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Ekonomska analiza in konkurenčno pravo: primer Slovenije

Katarina Zajc, 10.10.2011

Varstvo konkurence, cene

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek V prispevku s teoretičnega in praktičnega vidika obravnavam uporabo kvalitativnih in kvantitativnih testov proizvodnega upoštevnega trga v Sloveniji. Na žalost vpogled v spise posameznih zadev ni bil mogoč, tako da sem o uporabi metod pri definiranju upoštevnega trga lahko le sklepa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Vprašanje enotne sodne prakse

Jan Zobec, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Prava ne ustvarja samo zakonodajna oblast. Njen prispevek je "samo" golo zakonsko besedilo. Vse drugo ustvari sodstvo. Zato je enotna sodna praksa (čeprav večinoma instrumentalna) pomembna ustavna vrednota. Čeprav jo morajo sodišča vselej upoštevati, ni absolutno zavezujoča. Od nje
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(6) 7(1) 6(2) 6-7(54)
5(5) 5-6(2) 4(1) 3-4(8)
2(4) 1(7)

Leto objave

2018(7) 2017(1) 2016(2) 2015(1)
2014(4) 2013(2) 2012(5) 2011(5)
2010(4) 2009(8) 2008(3) 2007(5)
2006(5) 2005(3) 2004(5) 2003(3)
2002(7) 2001(4) 2000(2) 1999(3)
1998(2) 1997(3) 1996(1) 1995(3)
1992(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov