Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 53
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1302)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Okoliščine za opredelitev za nevarno stvar

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti, ne pa (le) posledica opustitve dolžne skrbnosti vpletenih subjektov. Zaključka ne spreminja okoliščina, da je v končni fazi tudi škoda, povezana z nevarno stvarjo, na nek način povezana z ravnanjem njenega imetnika, saj to, če že, le sproži v nevarni stvari vsebovana huda tveganja, ne spreminja pa njene (nevarne) substance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

Samec Berghaus Nataša, Drnovšek Klemen, 1.6.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nataša Samec-Berghaus, Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red - drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB - ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja). Ključne besede: spremenjene okoliščine, rebus sic stantibus, covid-19, poslovna podlaga, sprememba pogodbe, razveza pogodbe, ugovor, epidemija, najemna pogodba Title: The COVID-19 Pandemic and the Applicability of the Institute of Changed Circumstances Abstract: In early 2020, the COVID-19 coronavirus pandemic caused drastic changes that raised a number of legal issues, including in contract law. Although countries have taken a number of partial measures to mitigate the effects of the pandemic, the rebus sic stantibus institution in particular will play a key role in the area of contract law. Therefore, in the case of measures to curb the COVID-19 epidemic, the article discusses the issue of the applicability and appropriateness of the regulation of the institute of changed circumstances in Slovenian legislation, especially from the point of view of whether the parties would like to maintain a
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

Nina Plavšak, 1.6.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje. Ključne besede: ukrepi covid-19, sodne počitnice Title: Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations Abstract: The author analyses the extent of the limitation of court operations during the COVID epidemic or the court holidays that should reasonably be necessary. To achieve the purpose of the regulation in Article 83 and 83a of the Courts Act, the following are not required: (1) the prohibition of issuing court decisions, and (2) the prohibition of service of judicial documents. In Article 83 of the Courts Act, the general prohibition of court hearings during the court holidays should be replaced by a prohibition that is not applicable if both parties agree that a hearing be held during court holidays. The reasons for delaying procedural and substantive legal deadlines due to the restrictive COVID-19 measures have ceased, as the access of parties to the court is no longer limited to the extent to justify that delay. Keywords: COVID-19 measures, court holidays
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Neznatna stvarna napaka – ali je drugačna ureditev pri prodajni pogodbi v primerjavi s podjemno in gradbeno pogodbo pravilna in pravična

Mojca Furlan, 1.6.2020

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: V prispevku je predstavljena dilema glede ureditve instituta neznatne napake v Obligacijskem zakoniku pri različnih tipih pogodb, in sicer glede upravičenosti razlogov za to, da je ureditev odgovornosti za neznatne stvarne napake za prodajalca pri prodajni pogodbi urejena drugače - predvsem milejše - kot odgovornost podjemnika oziroma izvajalca pri podjemni in gradbeni pogodbi. Ključne besede: prodajna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, stvarne napake, neznatna napaka, jamčevalni zahtevki, grajanje napak, odstop od pogodbe, neizpolnitev pogodbe Title: Insignificant Factual Defect - Is the Different Regulation in the Contract of Sale, Service Contract and Construction Contract Correct and Just Abstract: This article presents a dilemma about the regulation of insignificant defect in the Code of Obligations, with different types of contracts, regarding the justified reasons for the seller’s liability for insignificant factual defects in a contract of sale being regulated differently, specifically not as strictly - than the responsibility of the contractor in a service contract. Keywords: contract of sale, service contract, construction contract, factual defects, insignificant defect, claims based on factual defects, notification of defects, withdrawal from the contract, non-performance of a contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Odškodninska odgovornost bivšega člana uprave - zastopanje

Avtor ni naveden, 1.6.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2020Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov. Ključne besede: nasprotje interesov, ničnost, enoosebna d. o. o., ZGD-1, OZ Title: Validity of Legal Transactions under Paragraph 38.a of the Companies Act (ZGD-1) Abstract: In this article, the authors present the current wording of Article 38.a of the Companies Act regarding the elimination of conflicts of interests and its implementation into the corporate and company field of law. In this respect, they highlight and analyse the nullity sanction for legal transactions that are subject to potential collision of interests. That is followed by arguments and viewpoints based on cases of one- -person limited liability companies and finally by solutions and positions with regard to legal transactions affected by potential conflict of interests. Keywords: conflicts of interest, nullity, single member company (Ltd), Companies Act (ZGD-1), Obligations Code (OZ)
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Razkrita komisija, pripoznanje dolga

Vesna Kranjc, 1.4.2020

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2020Okvirno dejansko stanje Določena gospodarska družba (v nadaljevanju: Družba) se je prijavila na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev, na razpisu uspela in z določeno javno agencijo (v nadaljevanju: Javna agencija) sklenila pogodbo o sofinanciranju dela stroškov. Družba je finančno spodbudo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

Ambrož Cvahte, 1.4.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ambrož Cvahte, Podjetje in delo, 2/20201. Uvod 2. Pravna ureditev 2.1. Primerjalnopravni pregled 2.2. Slovensko pravo 2.2.1. Specialne zakonske določbe 2.2.2. Splošna pravna ureditev zastopniških poslov, ki jih zastopnik sklene s samim seboj 2.2.3. De lege ferenda 3. Sklep Povzetek Upoštevaje dejstvo, da j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Regresni zahtevek poroka in odpust dolga v osebnem stečaju

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

ZOPOKD in delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD posebej delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Odvzem premoženjske koristi po ZOPOKD

Avtor ni naveden, 1.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2020Odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 6. c?lena ZOPOKD ima svoj namen in zato zakon predpisuje, da se pravni osebi izrec?e odvzem premoženjske koristi, to je odvzem tistega premoženja, ki sploh ni bilo njeno. Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren le v odnosu do premoženjskopravnega z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/20191. Uvodno o kazenski odgovornosti pravnih oseb 2. Temelji kazenske odgovornosti pravnih oseb 3. Aktualne dileme pravne teorije in sodne prakse 3.1. Koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe 3.2. Prispevek vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju 3.3. S
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/20191. Kriptovalute kot neznani pravni predmeti, ki se uporabljajo v pravnem in poslovnem prometu 2. Tehnologija veriženja blokov (tudi v kriptovalutah) kot moderniziran rovaš 3. Gospodarske vrste kriptožetonov 4. Ali so kriptovalute primerljive z denarjem ali zakonito priznanim plačilnim sredstvom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar Maša, Božič Štajnpihler Vesna, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar, Vesna Božič-Štajnpihler, Podjetje in delo, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄5

Koneksnost terjatve podizvajalca

Avtor ni naveden, 1.8.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2019Pogoj koneksnosti terjatev je podan takrat, ko se obe terjatvi (terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naroc?nika) nanašata na ista dela. Sklep VS RS II Ips 201/2018 Dosedanji potek postopka Sodišče prve stopnje je po tretjem sojenju razsodilo, da je toženka do
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pogodbena kazen v anglosaškem pravnem sistemu

Tanja Lončar, 1.6.2019

Obligacije

Tanja Lončar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se v pogodbenem pravu želijo izogniti kaznovalnemu elementu. Novejši primeri sodne prakse so to strogo tradicionalno stališče sicer nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti pri sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. Pri dogovarjanju o znesku, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, morata jasno izraziti svoj namen - ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebno če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, saj je v njem izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, nastale zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša - ob upoštevanju okoliščin vsakega primera - izluščiti namen strank, od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, pa bo odvisna veljavnost oziroma izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor o pogodbeni kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni. Ključne besede: pogodbena kazen, pavšalna odškodnina, kršitev pogodbe, common law, zmanjšanje pogodbene kazni Title:Penalty Clause in Common Law System Abstract: Contracting parties may agree on a penalty clause, which ob
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ustavnopravni vidik določenih upravičenj avtorja skozi prizmo sodobne sodne prakse

Eneja Drobež, 1.6.2019

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje iskanja ravnotežja med učinkovitim varstvom avtorske in sorodnih pravic (ki ga zagotavljata 60. in 33. člen Ustave) ter drugimi ustavnimi pravicami, kot so svoboda izražanja (39. člen Ustave), svoboda umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) oziroma svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave). Navedeni ustavnopravni vidiki so aktualni zlasti z vidika nedavnih odločitev Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v sporih med kolektivnimi organizacijami, uporabniki oziroma avtorji. Tematika je pomembna tudi z vidika evropskega prava, saj se v ustaljeni sodni praksi Sodišča EU išče ravnotežje med posameznimi temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. V prispevku bomo predstavili ključne odločitve v slovenski in nemški ustavnosodni praksi, podrobneje pa bomo obravnavali odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Metall-auf-Metall. S stališča ustavnega prava bomo presodili nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani. Komentirali bomo tudi temeljne odločbe Sodišča EU v zvezi z razlago drugega odstavka 17. člena Listine EU. Ključne besede: Ustava RS, avtorska pravica, sorodne pravice, svoboda izražanja, pravo EU, Listina EU o temeljnih pravicah Title: Constitutional Aspect of Protection of Copyright and Neighbouring Rights through the Prism of Contemporary Case Law Abstract: The article deals with the important issue of finding the balance between the effective protection of copyright and neighbouring rights, guaranteed by Article 60 and 33 of the Slovenian Constitution, and other constitutional rights such as freedom of expression (Article 39), the freedom of artistic creation (Article 59), the right to private property (Article 33), and the freedom of economic initiative (Article 74). The aforementioned constitutional aspects are especially relevant regarding the recent d
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 53 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(124) 7(13) 6(11) 6-7(498)
5(131) 5-6(97) 4(16) 3(8)
3-4(135) 2(130) 1(139)

Leto objave

2020(16) 2019(18) 2018(37) 2017(55)
2016(45) 2015(39) 2014(40) 2013(36)
2012(34) 2011(43) 2010(41) 2009(49)
2008(42) 2007(50) 2006(29) 2005(67)
2004(62) 2003(66) 2002(82) 2001(80)
2000(61) 1999(57) 1998(49) 1997(32)
1996(56) 1995(34) 1994(37) 1993(22)
1992(15) 1991(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov