Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 51
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1253)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Namen in odškodninska odgovornost

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Ni torej pomembno, ali je povzročitelj želel povzročiti škodljivo posledico ali ne. Povzročitev škode v civilnem pravu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Ničnost poroštva

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan, 1.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Damjan, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1. Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Mađarsko građansko pravo - od precedentnog do kodeksnog prava (razvoj i novi kodeks)

prof. ddr. József Szalma, 1.4.2018

Obligacije

József Szalma, Podjetje in delo, 2/2018Rezime: U radu je ukazano na tendencijsku evoluciju mađarskog građanskog prava. U prvoj fazi, za vreme reprezentativnog (staleškog) društva važilo je tzv. običajno pravo, kodifikovano u Verbecijevom Tripartitu (1517). Za to vreme je, uz to, važilo tzv. precedentno pravo, tj. pravilo da je Vrhovni sud, ili vrhovna sudska instanca zauzimala načelne stavove, koji su bili izvorište prava za analogne slučajeve. U građanskom periodu, naročito u tzv. Sečenjijevom liberalnom zakonodavstvu, u prvim decenijama 19. veka je parlament donosio važne reformske zakone, i u njihovom domenu zakon je postepeno preuzeo ulogu izvorišta prava namesto precedenata. Takvi su zakoni npr. o privrednim društvima, zakon o eksproprijaciji radi javnog interesa, npr. izgradnje puteva, mostova, uz pravičnu naknadu. Godine 1848. donet je XV zakon, koji uvodi građansku ravnopravnost, ukida avicitet i najavljuje donošenje građanskog zakonika. Na osnovu odluke Zemaljske zakonodavne skupštine (Mađ. Országbírói Értekezlet) 1861. godine donet je privremeni, okvirni građanski zakonik. Nakon Nagodbe (1867), tokom 19. veka nastali su nacrti kodeksa po delovima građanskog prava (obligaciono pravo, porodično pravo, stvarno pravo, nasledno pravo), od kojih su neki i stupili na snagu, npr. Zakon o porodici, starateljstvu (1896). Godine 1875. je donet Zakon (kodeks) o trgovinskim društvima. I u domenima ovih zakona "potisnuti" su kao izvorište prava, precedenti. U prvoj polovini 20. veka nastali su nacrti ili predlozi kodeksa koji su obuhvatali celinu građanskog prava (1900, 1912, 1913, 1928). Predlog iz 1928, iako nije donet, bio u primeni u sudskoj praksi. Prvi građanski zakonik je donet 1959. godine. On je ukinuo precedente. Posle promene sistema, 1989. godine, i prelaska sa administrativno-planske privrede na tržišnu, Građanski zakonik je pretrpeo brojne izmene. No, zbog konzistencije, Parlament je 1998. godine doneo odluku o rekodifikaciji. Rekodifikacija je završena 2013,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Obligacije

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Promet s kmetijskimi zemljišči

mag. Žiga Rejc, 1.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijstvo

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči. Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Informativni dokaz

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018Tožnik je opisal svoje prispevke in hkrati podal oceno, za koliko je zaradi njegovega dela nepremičnina več vredna (priložil je tudi tabelo, ki jo je izdelal privatni izvedenec). Kasnejša dinamika pravde je sicer trditveno podlago tožbe popačila, saj zdaj te, skupne denarne ocene več ni mogoče ločiti na obdobje pred sklenitvijo zakonske zveze ter na obdobje njenega trajanja. Kljub slednjemu pa bi moralo sodišče vprašanje tožnikovih prispevkov, plačanih ali fizično opravljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, vsebinsko obravnavati v dokaznem postopku (z izvedencem). V takšnem procesnem položaju je namreč stališče o tem, da je tožba nesklepčna in zato zahtevek v celoti neutemeljen, neskladno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljenost zahtevka po višini (če je ta sporna) v takšnem položaju dopustno ugotavljati z izvedencem - čeprav gre delno že za informativni dokaz.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Mojca Furlan, 1.1.2018

Obligacije

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Payment of Compensation for Non-Pecuniary Damage due to Impairment of Reputation and Goodwill of Legal Entity Povzetek: Če se izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina. Če pa tožeča stranka ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, to pomeni le to, da ji bo prisojena višja odškodnina, kot bi ji sicer pripadala že zaradi samega objektivno zaznavnega posega oziroma njegovega zrcalnega učinka v sferi ugleda in dobrega imena pravne osebe. Sodišče mora torej v okviru preizkusa sklepčnosti tožbe presoditi le to, ali trditvena podlaga ponuja domnevno protipravno izjavo in njen zrcalen negativen učinek na ugled in dobro ime pravne osebe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Opredelitev zaščitene kmetije za namene dedovanja

Eneja Drobež, 1.12.2017

Dedovanje

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo. Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons of Inheritance Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Primerjava ureditve mediacije v Sloveniji, ZDA in Nemčiji

Nataša Cankar, 1.12.2017

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja z veljavno ureditvijo mediacije v Sloveniji in dveh primerjanih državah, ZDA in Nemčiji. Prva je bila izbrana zaradi dolge tradicije mediacije v tej državi, druga pa zaradi podobnosti slovenskega in nemškega pravnega reda. Najprej je predstavljena veljavna ureditev mediacije v Sloveniji, nato pa ureditvi mediacije v obeh primerjanih državah. Posebej je opozorjeno na podobnosti in razlike s slovensko ureditvijo. Obravnavana so nekatera odprta vprašanja mediacije v Sloveniji in obeh primerjanih ureditvah. Na koncu prispevka avtorica predlaga nekaj možnih sprememb sedanje ureditve mediacije v Sloveniji po zgledu obeh primerjanih ureditev. Ključne besede: mediacija, mediator, temeljna načela mediacije, financiranje mediacije Title: Comparison of Legal Regulation of Mediation in Slovenia, USA, and Germany Abstract: The author discusses the current legal regulation of mediation in Slovenia and two other states, USA and Germany. The first was chosen because of the long tradition of mediation in USA, and the second due to the similarity of Slovenian and German law. The Slovenian mediation laws are discussed first, followed USA and German laws. The author points out the similarities and differences between all three presented mediation regulations. The article also presents some open questions of mediation in Slovenia and suggests possible changes to current mediation legislature, following the examples of USA and Germany. Key words: mediation, mediator, fundamental principles of mediation, financing of mediation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Šepec Miha, Damjan Matija, 1.12.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Miha Šepec, Matija Damjan, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih. Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Request for Declaration of Invalidity of Hereditary Contract Povzetek: Čeprav gre za dvostransko odplačno pogodbo, s podlago, ki spada v kategorijo causa aquirendi, ko se vsaka od pogodbenih strank zaveže za to, da dobi nasprotno zavezo, bo v primerih preužitkarskih pogodb kršitev načela enakovrednosti dajatev prišla v poštev samo v res izjemnih primerih: "tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen (animus donandi)." V takih primerih gre v resnici za pomanjkanje prvine aleatornosti. Če obe stranki dobro vesta, da je skorajšnja preužitkarjeva smrt neizbežna (ker so na primer preužitkarju, ki je na smrtni postelji, šteti dnevi), potem tveganja ni in zaradi umanjkanja tega bistvenega elementa tudi ne preužitkarske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Uporaba Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih

Matej Čujovič, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Matej Čujovič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V prispevku so obravnavane vrste nepravdnih postopkov in uporaba ZPP v njih. Avtor posebno pozornost nameni novim institutom in spremembam, ki jih uvaja novela ZPP-E, ter razloži primernost njihove uporabe v posameznih nepravdnih postopkih. Ključne besede: nepravdni postopek, smiselna uporaba pravdnega postopka Title: Application of the Civil Procedure Act in Non-Contentious Proceedings Abstract: The article discusses types of non-contentious proceedings and the use of the Civil Procedure Act (CPA) in such proceedings. The author discusses in particular the new institutes, introduced by the amendment of CPA, and explains the "meaningful use" of CPA in different non-contentious proceedings. Key words: non-contentious proceeding, meaningful use of CPA
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Uravnoteženje procesnih položajev v izvršilnem postopku - novele ZIZ

Andrej Ekart, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Vrhovno sodišče z ukinitvijo dovoljene revizije postaja precedenčno sodišče, zato bi bilo primerno, da svojo precedenčno vlogo prek instituta dopuščene revizije udejanja tudi v izvršilnih postopkih, kot to velja v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Izvršba je v prvi vrsti namenjena interesom upnika, da se mu poplača terjatev, ki je dolžniku naložena s pravnomočno sodno odločbo ali drugim izvršilnim naslovom. Vendar se pod vplivom sodne prakse ESČP pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bodo narekovale dodatno skrbnost pri izvršbi na nepremičnine, če je ta predlagana na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, za poplačilo dolga, ki ni sorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine. V takem primeru sodišče o tem obvesti center za socialno delo, ki lahko sam ali skupaj s humanitarnimi organizacijami da dolžniku finančno, svetovalno, čustveno in drugo pomoč in podporo, da ne bi (skupaj z družino) zašel v krog propada. Ključne besede: izvršba, pravna sredstva, revizija, učinkovitost izvršbe, varstvo dolžnika, izvršba na nepremičnine, načelo sorazmernosti Title: Balancing Procedural Positions in the Enforcement Procedure - Amendments to the Enforcement and Security Act Abstract: Changes to the Civil Procedure Act, which came into effect on 14 September 2017, provide a leave to appeal system to the Slovenian Supreme Court. The Supreme Court assumes a precedential role in civil litigious cases. It would be appropriate to implement its precedential role through a legal remedy of revision in the enforcement procedures as well, as is the case in Germany, Austria and Croatia. Enforcement is primarily intended to serve the interest of the creditor to repay his claim, which is imposed on the debtor by a final court decision or another enforceable title. However, under the influence of the case law of the ECtHR, amendments to the legislation are being prepared to impose additional diligence in cases of enforcemen
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Postopki v družinskih zadevah po sprejemu Družinskega zakonika

Vesna Rijavec, 1.10.2017

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Postopki v družinskih zadevah so v prispevku obravnavani po sistematiki civilnega procesnega prava, vendar upoštevaje reformo, ki je posledica sprejema Družinskega zakonika in sodobnih teženj. Na prvem mestu avtorica ocenjuje prenos pristojnosti z upravnih organov na sodišča. Sledi razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom z razlogi za opravljeno zakonodajno izbiro in primerjalnopravnimi utemeljitvami. Pomemben del je seznam posameznih postopkov z navedbo vrste pristojnosti in postopka. Predstavljene so poglavitne značilnosti sporov v pravdnem postopku in značilnosti nepravdnih postopkov. Poudarek je na temeljnih načelih civilnega procesnega prava, ki so prilagojena naravi posameznih postopkov. Predstavljene so rešitve za varstvo otrokovega položaja. Avtorica na vseh mestih upošteva že sprejeta določila in predlaga še potrebne zakonodajne ukrepe. Ključne besede: sodna ali upravna pristojnost, družinska zadeva, pravdni postopek, nepravdni postopek, položaj otroka v sodnem postopku, otrokova največja korist Title: Procedures in Family Matters after Enactment of Family Code Abstract: The author presents different procedures in family matters following the legal structure of a civil procedure, with regard to the legislative reform due to the enactment of new Family Code. In the first place, the author evaluates the radical transfer of jurisdiction from administrative authorities to the courts, and the division between litigious and non-contentious procedure, contemplated with comparative legal issues. The important part is the list of court proceedings with corresponding types of procedure and presentation of main procedural characteristics. The emphasis is on the general principles adapted to the specific nature of procedure in family matters. There is a profound analysis of the child''s position within the court proceedings. The author at all times considers the enacted rules and gives suggestions for necessary future legislative
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Alternative slovenskemu modelu pogajanj o priznanju krivde

Primož Gorkič, 1.10.2017

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek predstavi nekatere pristope k modelom pogajalskih mehanizmov v kazenskem postopku in skozi njihovo prizmo razčleni slovensko ureditev. Kljub tradiciji mešanega postopka ima slovenska ureditev značilnosti, ki jo približujejo ureditvi pogajanj o priznanju krivde v anglo-ameriških postopkih. Zaradi tega je slovenski kazenski postopek izpostavljen tveganjem, ki takšne pristope spremljajo. Ta izhajajo zlasti iz poudarjene pasivizacije sodišča in šibkega preizkusa sklenjenih sporazumov o priznanju krivde. Na drugi strani so se v nekaterih evropskih sistemih, na primer v Angliji in Nemčiji, oblikovale rešitve, ki pogajanja umeščajo v samo sojenje oziroma glavno obravnavo in omogočajo aktivno sodelovanje sodnika pri samih pogajanjih. Takšne rešitve krepijo transparentnost pogajanj ter zmanjšujejo negotovost obdolženčevih prognoz izida kazenskega postopka in tveganja za pravno ali dejansko napačne sodbe. Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, sodišče, obdolženec, predobravnavni narok, sklep o sprejemu priznanja krivde Title: Alternatives to the Slovenian Model of Plea Bargaining Abstract: The article outlines some of the typologies on negotiated justice mechanisms in criminal procedure. These are then used to analyse plea bargaining and agreements under Slovenian Criminal Procedure Act. Even though Slovenian criminal procedure belongs to a tradition of mixed adversarial-inquisitorial procedure, it adopted several features similar to the US-style of plea bargaining. This makes it vulnerable to the same shortcomings as were observed in the US criminal justice systems. At the same time, some European criminal justice systems, in particular in England and Germany, developed solutions that incorporate plea bargaining into the trial itself. They allow for a more active judicial participation in the bargaining process. Such solutions contribute to a more transparent and accountable bargaining proce
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja

Marjan Pogačnik, 1.10.2017

Kazenski postopek

Marjan Pogačnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je predstaviti povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja. Predstavljeni so tudi pristopi, ki jih je v zadnjih letih razvilo in implementiralo Okrožno sodišče v Ljubljani. Načrt prenove poslovnih procesov je Okrožno sodišče v Ljubljani pripravilo že junija 2013. Ta je v pretežnem delu že implementiran, gre pa za formiranje tako imenovanega predobravnavnega referata, dodeljevanja določenih zadev s časovnim zamikom, določitev specializiranih sodnikov za reševanje zadev s področja mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete ter za projekt pospešenega obravnavanja določenih kazenskih zadev (postopek fast track) in navsezadnje za organizacijske spremembe okrajnega kazenskega in prekrškovnega področja znotraj sodnega okrožja. Novela Zakona o sodiščih (ZS-I) je v organizacijo okrožnega kazenskega sodstva prinesla pomembno novost, in sicer uvedbo specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Ljubljani šteje skupno 18 sodnikov; pregled numeričnih podatkov, predvsem pa njihova povezava z obsežnostjo in pravno zapletenostjo večine zadev, vodi v nujen zaključek, da je specializirani oddelek na robu kolapsa. V zasledovanju cilja, da se zagotovi ažurno, strnjeno in kakovostno obravnavo zadev, avtor v zaključku prispevka predstavi pobude in predloge Okrožnega sodišča v Ljubljani resornemu ministrstvu v zvezi z načrtovanimi spremembami procesnega zakona, tj. Zakona o kazenskem postopku. Ključne besede: učinkovitost kazenskega sodstva, prenova poslovnega procesa, pospešeno obravnavanje kazenskih zadev, specializirano kazensko sodstvo, organizacijske spremembe sodišča Title: Increase of Efficiency of Criminal Judiciary through Renovation of Business Processes and Reform of Cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Metodologija kazenskega procesnega prava kot predmet postmodernistične kritike

Zlatan Dežman, 1.10.2017

Kazenski postopek

Zlatan Dežman, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Postmodernistična kritika modernega prava zadeva vse značilnosti, po katerih se to razlikuje od drugih sodobnih pravnih sistemov. Pri tem je razkrila nekatere vidike, ki zadevajo tudi metodologijo kazenskega procesnega prava kot znanosti o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in predvsem pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična pravna in socialna država. Ob prizadevanjih za drugačen model našega kazenskega postopka, kot izvira iz tradicionalnega zakonskega koncepta, namreč v ospredje prihajajo metodološka vprašanja. Zato je namen prispevka prikazati nekatere najpomembnejše spremembe v strukturi kazenskega postopka, njegov razvojni trend, nekatere kritične poglede na metodologijo kazenskega procesnega prava in prispevek sistemske teorije k njegovi metodologiji ter oblikovati sklepne ugotovitve. Ključne besede: kazensko procesno pravo, metodologija, sistemska teorija, postmodernistična kritika, diskurz, struktura procesnega diskurza Title: Methodology of Criminal Procedure Law as a Subject of Postmodernist Criticisms Abstract: The postmodernist critique of modern law concerns all its characteristics, which distinguish it from other modern legal systems. In doing so, it revealed some aspects that also apply to the methodology of criminal procedure law as a science on how the criminal procedure should be regulated in order to meet the achieved level of the general, and especially the legal, culture, which is declared as a democratic legal and social state. Methodological issues are entering the forefront in the efforts for a different model of our criminal procedure, as originated from this traditional legal concept. Therefore, the purpose of this paper is to show: some of the most important changes in the structure of the criminal procedure, its developmental trend, some critical views of the methodology of criminal procedural law, the contribution of systems theory to its method
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Obramba brez preiskave

Mitja Jelenič Novak, 1.10.2017

Kazenski postopek

Mitja Jelenič-Novak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V pretežno adversarnem modelu kazenskega postopka je proces iskanja resnice o preteklem dogodku odvisen od sposobnosti obrambe, da aktivno išče in zbira razbremenilne dokaze. Ta sposobnost pa je odvisna od vsaj približne enakosti preiskovalnih orodij/orožij. V položaju, ko imamo na eni strani opravka z neomejenimi finančnimi in drugimi možnostmi državnega aparata, ki so na voljo policiji in tožilstvu, na drugi strani pa posameznika, katerega možnosti, da financira obrambo svoje nedolžnosti, so vselej omejene, pa o enakosti orožij pri zbiranju in zavarovanju dokazov v kazenskem postopku praktično ne moremo govoriti in je ni mogoče na noben način doseči. Ker teoretične predpostavke, na katerih temelji adversarni model kazenskega postopka, v praksi ne držijo, je sodna kontrola oziroma možnost zbiranja in zavarovanja dokazov po uradni dolžnosti s strani preiskovalnega sodnika v okviru sodne preiskave, kot jo pozna tudi slovenski kazenski proces, edini ustrezni mehanizem pri prizadevanju za iskanje objektivne resnice o preteklem dogodku, za katero dejansko ni nobene prave alternative. Ključne besede: preiskava, pravica do učinkovite obrambe, enakost orožij, adversarni model, dokaz, zbiranje dokaznega gradiva, dokazna hipoteza, neenakost obrambnih možnosti Title: Defence without an Investigation Abstract: The process of truth-finding in a predominantly adversarial model of criminal process depends on the defence being able actively to seek out available exculpatory evidence. Indeed, this seems to depend on a rough equality of investigative arms. In a situation in which the state has almost unlimited resources of investigation and an individual is faced with only limited funds that are available to them for their defence, we cannot really speak about the equality of arms. Since the theoretical adversarial procedural assumptions about the equality of investigative arms in pre-trial police investigation do not exist in practice, j
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Poskus implementacije izkušenj mednarodnega kazenskega prava v slovenski kazenski postopek

Sabina Zgaga, 1.10.2017

Kazenski postopek

Sabina Zgaga, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek prikazuje rešitvi iz mednarodnega kazenskega prava, ki bi ju bilo mogoče implementirati tudi v slovenski kazenski postopek. Najprej se ukvarja z možnostjo uvedbe posebnega naroka za izrek kazenske sankcije in za odločitev o povezanih vprašanjih, ki se praviloma postavijo šele ob izreku (obsodilne) sodbe, nato pa obravnava še vlogo oškodovanca kaznivega dejanja v kazenskem postopku, zlasti z vidika njegove pravice do pravnih sredstev. Čeprav Rimski statut določa pravila kazenskega postopka za najhujša kazniva dejanja, ni mogoče a priori izključiti uporabnosti nekaterih njegovih rešitev tudi za kazenski postopek, ki se vodi po ZKP zaradi kaznivih dejanj iz vseh poglavij kazenskega zakona. Zaradi narave mednarodnih hudodelstev se je v mednarodnem kazenskem pravu uveljavilo ločeno odločanje o teh vprašanjih in obrazloženo odločanje o njih ter ni mogoče zanemariti pozitivnih učinkov take ureditve; Mednarodno kazensko sodišče (MKS) podrobno odloča o vprašanjih, ki se v običajnem kazenskem postopku zdijo akcesorne oziroma celo sekundarne narave. Obrazloženost odločitve o kazenski sankciji in drugih vprašanjih pa ni nujna le v razmerju do obdolženca, ampak v primeru premoženjskopravnega zahtevka tudi v razmerju do samega oškodovanca. Hkrati bi dvodelnost glavne obravnave in ločitev odločanja o teh vprašanjih lahko olajšala uvedbo vsaj delne pravice oškodovanca do pritožbe. Ključne besede: oškodovanec, pravica do pritožbe, pravica do povrnitve škode, narok za izrek kazenske sankcije Title: Attempt to Implement International Criminal Law Experience into Slovenian Criminal Procedure Abstract: The paper introduces two international criminal solutions that could also be implemented into Slovenian criminal procedure. It firstly discussed the possibility of a special sentencing hearing, which could also be used for adjudicating other issues, usually relevant from the pronouncement of a judgment or other decision, endi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Ugotavljanje dejanskega stanja na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja temeljne zasnove pravdnega postopka v Sloveniji, kljub temu pa prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bodo vplivale na delo sodnikov prve in druge stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejstev. Za sodišča prve stopnje so s tem povezane predvsem novosti glede dokazovanja, predvsem razširitev obveznosti izročitve listin, možnost predpravdne postavitve izvedenca, instrumentarij za varstvo poslovnih skrivnosti. Za sodišča druge stopnje pa je pomemben vnovičen zakonodajalčev poskus, da se poveča število pritožbenih obravnav ter zmanjša pogostost razveljavitve sodbe in vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ključne besede: dokazi, razkritje dokazov, poslovna skrivnost, pravdni postopek, pravica do pritožbe Title: Establishing Facts in Lower Courts and in Appellate Courts in Civil Procedure Abstract: The latest amendment of the Civil Procedure Act does not introduce any groundbreaking changes in the structure of Slovenian civil procedure. It does however provide for certain changes that shall influence the activities of judges both at the lower and appellate courts concerning establishing disputed facts. For the first instance judges, changes concerning taking of evidence shall be of a particular importance, e.g. broadening the scope of disclosure of documents, the possibility for the court to appoint an expert already in the pre-action phase, but also the instruments aimed at protection of trade secrets in civil procedures. Concerning appellate courts, the legislature has again tried to promote a higher number of oral hearings in those courts, which might, hopefully, decrease the number of cases where the appellate court merely quashes the judgment and refers it back to the first instance court for a retrial. Key words: evidence, disclosure of evidence, trade secrets, civil procedure, right to appeal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih)

Polonca Kovač, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse, Davki občanov in dohodnina

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Položaj stranke v upravnem postopku in vključevanje prizadetih sta ključni vprašanji za demokratičnost oblasti. Prispevek obravnava izbrane vidike s temi vprašanji povezanih institutov v splošni upravnoprocesni regulaciji, s poudarkom na posebnostih davčnih in inšpekcijskih postopkov. Pri tem se analizirajo teoretična in normativna izhodišča ter novejša praksa oziroma skozi podane sodne primere izpostavljene dileme, ki se nanašajo na status stranskega udeleženca. Glede na temeljni cilj davčnih in inšpekcijskih postopkov, ki so pretežno nadzorne narave in usmerjeni v varstvo javnega interesa ter večinoma posegajo v pravni položaj strank, je opozorjeno na pomen načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pooblastila uradnih oseb, ki te postopke vodijo, in pravice vseh prizadetih oseb ustrezno uravnotežiti, da se zadosti tako ustavnim garancijam slednjih kot učinkovitosti namena postopka. V prispevku se obravnava in kritično ovrednoti praksa iz upravnega spora in primerov izpred Ustavnega sodišča RS, ki v zadnjih letih razlagajo zadevna vprašanja, zlasti v davčni ali gradbeni inšpekciji. Analiza pokaže, da se pravice stranskih udeležencev neredko bodisi pretirano široko tolmačijo bodisi preveč ožijo, tako da se te osebe kljub izkazu prizadetosti pravnega interesa v celoti izključujejo iz postopka. Sklepno se predlaga sistemsko uravnoteženo razlaganje intervenience od primera do primera, ki bi vodilo v bolj enako varstvo pravic ter večjo predvidljivost in učinkovitost upravnih postopkov. Ključne besede: položaj stranke v upravnem postopku, stranski udeleženec, enako varstvo pravic, sorazmernost, davčni in inšpekcijski postopki, sodna praksa Title: Parties’ Inclusion between Theory and Practice of Administrative Procedure (with Emphasis on Tax and Inspection Procedures) Abstract: The position of a party in administrative procedure and inclusion of all affected persons are key issues of democratic authority. Thi
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 51 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(117) 7(13) 6(11) 6-7(498)
5(124) 5-6(97) 4(16) 3(8)
3-4(118) 2(120) 1(131)

Leto objave

2018(9) 2017(54) 2016(44) 2015(39)
2014(40) 2013(51) 2012(34) 2011(43)
2010(41) 2009(49) 2008(42) 2007(50)
2006(29) 2005(67) 2004(62) 2003(66)
2002(82) 2001(80) 2000(61) 1999(57)
1998(49) 1997(32) 1996(56) 1995(34)
1994(37) 1993(22) 1992(15) 1991(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov