Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 51
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1275)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Ustavnopravni vidik določenih upravičenj avtorja skozi prizmo sodobne sodne prakse

Eneja Drobež, 1.6.2019

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje iskanja ravnotežja med učinkovitim varstvom avtorske in sorodnih pravic (ki ga zagotavljata 60. in 33. člen Ustave) ter drugimi ustavnimi pravicami, kot so svoboda izražanja (39. člen Ustave), svoboda umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) oziroma svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave). Navedeni ustavnopravni vidiki so aktualni zlasti z vidika nedavnih odločitev Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v sporih med kolektivnimi organizacijami, uporabniki oziroma avtorji. Tematika je pomembna tudi z vidika evropskega prava, saj se v ustaljeni sodni praksi Sodišča EU išče ravnotežje med posameznimi temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. V prispevku bomo predstavili ključne odločitve v slovenski in nemški ustavnosodni praksi, podrobneje pa bomo obravnavali odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Metall-auf-Metall. S stališča ustavnega prava bomo presodili nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani. Komentirali bomo tudi temeljne odločbe Sodišča EU v zvezi z razlago drugega odstavka 17. člena Listine EU. Ključne besede: Ustava RS, avtorska pravica, sorodne pravice, svoboda izražanja, pravo EU, Listina EU o temeljnih pravicah Title: Constitutional Aspect of Protection of Copyright and Neighbouring Rights through the Prism of Contemporary Case Law Abstract: The article deals with the important issue of finding the balance between the effective protection of copyright and neighbouring rights, guaranteed by Article 60 and 33 of the Slovenian Constitution, and other constitutional rights such as freedom of expression (Article 39), the freedom of artistic creation (Article 59), the right to private property (Article 33), and the freedom of economic initiative (Article 74). The aforementioned constitutional aspects are especially relevant regarding the recent d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Pogodbena kazen v anglosaškem pravnem sistemu

Tanja Lončar, 1.6.2019

Obligacije

Tanja Lončar, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se v pogodbenem pravu želijo izogniti kaznovalnemu elementu. Novejši primeri sodne prakse so to strogo tradicionalno stališče sicer nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti pri sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. Pri dogovarjanju o znesku, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, morata jasno izraziti svoj namen - ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebno če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, saj je v njem izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, nastale zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša - ob upoštevanju okoliščin vsakega primera - izluščiti namen strank, od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, pa bo odvisna veljavnost oziroma izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor o pogodbeni kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni. Ključne besede: pogodbena kazen, pavšalna odškodnina, kršitev pogodbe, common law, zmanjšanje pogodbene kazni Title:Penalty Clause in Common Law System Abstract: Contracting parties may agree on a penalty clause, which ob
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odškodninska odgovornost poslovodstva banke za kredite

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Obligacije, Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g., d. o. o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Odstop terjatve in plačilo podizvajalcu

Avtor ni naveden, 1.6.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2019Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka. Sodba VS RS III Ips 57/2018
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem

Sašo Šilec, 1.4.2019

Obligacije

Sašo Šilec, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: Prispevek odpira in obravnava obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem pod predpostavko, da bi ta prodrl tudi na trg Republike Slovenije. V uvodu je predstavljeno delovanje Uberjeve digitalne pametne platforme in mobilne aplikacije, s katero uporabniki dostopajo do storitev. Posebna pozornost je namenjena problemom in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, pri čemer je poudarek na konkretnem primeru prevoza z Uberjem. Ob upoštevanju dejstva, da problematika ponujanja storitev posega na različna pravna področja, se avtor v prispevku omejuje izključno na obligacijskopravna vprašanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

Jure Jakšić, 1.4.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Jure Jakšić, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc, 1.4.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2019Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve? Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Tožencu ni mogoče očitati kršitve načela sočasnosti, ker je za način izpolnitve pogodbe predlagal deponiranje dovolila pri notarju. Tožnik predlaganega načina izpolnitve (neutemeljeno) ni sprejel, ampak je predlagal, da je toženec tisti, ki naj deponira kupnino pri notarju. Ker obrazloženo glede hrambe listin velja tudi za hrambo denarja, je bil njegov predlog sicer skladen z načelom sočasnosti, vendar pa je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Na pravne posledice iz 105. člena OZ se namreč lahko sklicuje le pogodbi zvesta stranka, tožnika pa za takšnega ni mogoče šteti, saj svoje glavne obveznosti v skladu z načelom sočasnosti ni izpolnil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Pravna narava pogodbe o dobavi in montaži objekta, pregled in prevzem del, jamčevanje za napake

Vesna Kranjc, 1.1.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2019Stranki sta septembra 2013 sklenili pogodbo in jo imenovali kupoprodajna pogodba do faze delni ključ v roke (v nadaljevanju Pogodba). Predmet Pogodbe je izdelava, dobava in montaža stanovanjske hiše Naročnika (v Pogodbi imenovanega kupec) na podlagi načrtov PGD. Te je pridobil Naročnik in jih predložil Izvajalcu (v Pogodbi imenovanemu prodajalec). Pogodbeni rok za dokončanje se je iztekel avgusta 2014. Po Pogodbi Izvajalec v roku petih dni pred dokončanjem pogodbenih del pisno pozove Naročnika k prevzemu objekta; takrat se sestavi zapisnik o prevzemu. Ob prevzemu se ugotovijo vidne napake in določi rok za njihovo odpravo. Če Naročnik odkloni sodelovanje pri prevzemu oziroma zavrne prevzem iz neupravičenih razlogov, se šteje, da je objekt prevzet. Po Pogodbi je rok za reklamiranje skritih napak 30 dni po pojavi napake, objektivni roki so 35 let od prevzema za solidnost gradnje, deset let za streho in fasado, dve leti za preostala dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Kasnejši odstop terjatve, četudi temelji na sklepu sodišča, ne izljučuje možnosti naročnika, da terjatev poravna podizvajalcu, ki se je nanj z neposrednim zahtevnkom obrnil pred tem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sorazmernost in razločnost v kaznovalnem materialnem pravu - doktrinarni primanjkljaj

Boštjan Zrnec Orlič, 1.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Zaradi spremenjene paradigme vrednotenja oblastnega ravnanja, ki je v ospredje začela postavljati človekove (individualne) pravice, se je pravo o prekrških približalo kazenskemu pravu. Zajelo je celotne materialnopravne kazenske garancije, procesnopravne pa z določenimi odmiki, ob možnosti prizadete osebe, da zahteva njihovo popolno zagotovitev. Pripoznanje kaznovalnega značaja prekrškom je ustvarilo potrebo po izoblikovanju jasnega merila razlikovanja med njimi in kaznivimi dejanji. Odločilna razlika je v stopnji družbene nevarnosti, sodobneje rečeno: stopnji materialne protipravnosti ravnanja. Ta element po eni strani narekuje uporabo testa sorazmernosti v celotnem kaznovalnem pravu, po drugi strani pa iskanje presežka pri presoji prekrivanja inkriminacij prekrškov in kaznivih dejanj. V praksi Ustavnega sodišča RS ni izoblikovane teoretično dosledne doktrine obravnave teh problemov. Sporno je stališče sodišča o prosti presoji zakonodajalca na polju kaznovalnega prava, ker ne upošteva načela ultima ratio. V zadevi, v kateri je primerjalo konkurenčni inkriminaciji trgovanja na podlagi notranjih informacij iz Kazenskega zakonika in Zakona o trgu finančnih instrumentov, je sodišče opravilo ozko kvantitativno analizo zakonskih znakov, ne da bi opredelilo jasen vsebinski razlikovalni znak. Ker gre pri regulaciji trga finančnih instrumentov za področje deljene pristojnosti držav članic in EU, bi bilo treba pri presoji prekrška uporabe notranjih informacij upoštevati tudi načelo harmonične razlage. Ključne besede: kaznovalno pravo, kazensko pravo, pravo o prekrških, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, načelo jasnosti in določnosti, načelo razločnosti, test arbitrarnosti, prekrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, pravna dobrina, družbena nevarnost, ne bis in idem, načelo harmonične razlage, trgovanje na podlagi notranjih informacij, Direktiva 2003/6/ES o zlorabi trga Title: Proportionality and Distinc
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Premoženjska razmerja med zakonci v mednarodnem zasebnem pravu

Claudia Rudolf, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Claudia Rudolf, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Uredba 2016/1103 se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema s čezmejnim elementom. Vsebuje harmonizirana kolizijska pravila ter pravila o pristojnosti, priznanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, o javni listini in sodni poravnavi. Zakonca lahko med nacionalnimi pravnimi ureditvami, s katerimi sta tesno povezana zaradi običajnega prebivališča ali državljanstva, izbereta pravo, ki naj se uporablja. Če pravo ni bilo izbrano, se določi na podlagi lestvice naveznih okoliščin. Ključne besede: Uredba Sveta (EU) 2016/1103, premoženjska razmerja med zakoncema, izbira prava, ki se uporablja, pravo, ki se uporablja, če stranki ne izbereta prava, učinki za tretje osebe Title: Conflict-of-Law Rules on Matrimonial Property Regimes Abstract: Regulation 2016/1103 shall apply to matrimonial property regimes and comprises harmonised conflict-of-law rules, rules on jurisdiction, recognition, enforceability and enforcement of decisions, authentic instruments and court settlements. The spouses can choose the law applicable to their matrimonial property regime among the laws with which they have close links because of habitual residence or their nationality. In the absence of a choice of law, the applicable law is determined on the basis of a scale of connecting factors. Keywords: Council Regulation (EU) 2016/1103, matrimonial property regimes, choice of applicable law, applicable law in the absence of choice by the parties, effects in respect of third parties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Kazenskopravno varstvo otrok

Katja Filipčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Slovensko kazensko pravo si prizadeva močneje zaščititi otroke pred zlorabami. Zato so bile v zadnjih dvajsetih letih sprejete številne spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1). Nekatere so bile namenjene odpravi nedosledne uporabe izrazov otrok, mladoletnik in mladoletna oseba. Slovenija pri tem vztraja pri terminološki tradiciji iz obdobja Jugoslavije. Večjemu varstvu otrok so namenjene težje oblike kaznivih dejanj ali posebne inkriminacije. Pri tem je slovenski zakonodajalec nesistemski. Spregledano je tudi tudi vprašanje, ali in kdaj je etično sporno oblikovati starost kot kvalifikatorno okoliščino kaznivega dejanja. Ravno tako dogmatično sporno je vezati začetek teka zastaralnih rokov za kazenski pregon na starost žrtve. Ključne besede: otrok žrtev, privolitvena sposobnost, zastaranje, Kazenski zakonik Title: Criminal Law Protection of Children Abstract: Slovenian criminal law seeks to protect children more effectively against abuse. Therefore, in the last twenty years, numerous amendments to the Penal Code have been adopted. Some of them were aimed at eliminating the terminology inconsistency in using the terms a child, a minor and a person under the age of majority. Slovenia insists on the terminological tradition from the time of Yugoslavia. Stronger protection of children is provided by higher penalties in the case of child victims or special incriminations. The Slovenian legislator is non-systematic in this regard. The question is also raised whether and when it is ethically disputable to shape the age as the qualifying circumstance of the crime. It is equally dogmatically challenging to link the beginning of the limitation period for criminal prosecution to the age of the victim. Keywords: child victim, age of consent, statute of limitation, Penal Code
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

Suzana Kraljić, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost. Ključne besede: poslovna sposobnost, popis premoženja, želje varovanca, dovoljenje centra za socialno delo, malomarnost Title: Guardianship for Adults and Care for Ward’s Property Abstract: The new Family Code brings many novelties. Guardianship for adults is subject to one of the most important novelties because it no longer depends on the deprivation of the capacity to contract. The latter is determined, especially by the Convention on the Rights of Persons with Disabilities and the practice of the European Court of Human Rights, as a gross interference in human rights and thus the devaluation of a person. Adults who are not able to take care of themselves, for their rights and entitlements, and are placed under guardianship, need to be provided with all the necessary assistance in all areas of their life. Care for property of a ward is of crucial importance, since it can also provide economic safety for the client. Keywords: capacity to contract, inventory of property, wishes of a ward, permission of the Centre for Social Work, negligence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Ljubezen na papirju - vloga notarja pri urejanju premoženjskih razmerij zakoncev

Nataša Erjavec, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nataša Erjavec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Reforma družinskega prava prinaša pomembne novosti in spremembe na področju urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema, tako v času trajanja zakonske zveze kot v primerih prenehanja, bodisi zaradi razveze bodisi zaradi zakončeve smrti. Med pravnimi posli, ki jih v času trajanja zakonske zveze zakonca sklepata med seboj, so pogoste darilne pogodbe, zato so v prispevku podrobneje predstavljene, zlasti običajna manjša darila. Pomembna novost je možnost sklepanja pogodb o premoženjskih razmerjih, s katerimi se lahko izključi in spremeni zakoniti premoženjski režim. Tako kot vsi pravni posli med zakoncema mora biti tudi pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vloga notarja na področju družinskega prava se krepi, parom nepristransko pravno svetuje in preverja, ali sta oba in v celoti razumela vse s sklenjenim poslom povezane pravne posledice ter ali vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Na novo bo uveden register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki se bo vodil pri Notarski zbornici Slovenije. Na področju razveze zakonske zveze je pomembna novost tudi možnost sporazumne razveze pred notarjem. Zasebno razvezo brez sodišča zakonodajalec omogoča zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ter se pred notarjem sporazumeta tudi o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju bo (p)ostal najemnik stanovanja po razvezi, in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. Vse to bo lahko imelo posledice v primeru smrti enega od zakoncev. Četudi le v zelo omejenem obsegu, bo vpliv nove ureditve segel tudi na področje načrtovanja zapuščine zakoncev. Ključne besede: notar, zakonca, darilna pogodba, pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza pred notarjem, smrt zakonca Title: Love on Paper - The Role of a Notary in Arranging Property Relations of Spouses Abstract:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema

Viktorija Žnidaršič Skubic, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Viktorija Žnidaršič-Skubic, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je novost slovenskega družinskega prava, ki jo je prinesel sprejem Družinskega zakonika. V prispevku avtorica analizira nekatera vprašanja, ki se bodo ob uvedbi instituta oziroma ob njegovi uporabi v praksi nedvomno pojavljala. Na začetku opozori na problematiko poimenovanja instituta, ki po njenem mnenju ni ustrezno, zato uporablja stari, uveljavljeni izraz ženitna pogodba. V nadaljevanju analizira pravne vidike posameznih problemskih sklopov, kot so na primer vprašanja, ki zadevajo subjekte ženitne pogodbe, časovni vidik sklepanja in učinkovanja te pogodbe ter vprašanja njene vsebine. Avtorica prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je bila uvedba avtonomije na področju premoženjskih razmerij med zakoncema nujna in je kot takšna dobrodošla, hkrati pa tudi opozarja, da se je Pandorina skrinjica križev in težav pri presoji premoženjskih razmerij med zakoncema na ta način zdaj šele zares odprla. Ključne besede: pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, ženitna pogodba, premoženjski režim med zakoncema, premoženjska razmerja med zakoncema, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, nesklenjena partnerska zveza Title: Marriage Contract Abstract: The agreement on the regulation of property relations between spouses (marriage contract) is a novelty of Slovene family law, which was brought about by the adoption of the Family Code. In the paper, the author analyses some of the open questions that will undoubtedly appear upon introduction of the institute or upon use in practice. Initially, the author draws attention to the issue of the institution name, which, in her opinion, is inappropriate; therefore, in the article, the author uses the old and established term: marriage contract. The author continues with an analysis of the legal aspects of specific problems on the matter, such as questions regarding subjects of a marri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Primerjalnopravni pregled nepravdnih postopkov v družinskih zadevah v razvojni perspektivi

Rijavec Vesna, Ivanc Tjaša, 1.10.2018

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Zaradi potrebe po uskladitvi postopkovnih pravil za nepravdne postopke z novimi konceptualnimi rešitvami iz Družinskega zakonika (DZ) na področju urejanja družinskih razmerij je nujno sprejeti novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Analiza primerjalnopravnih zgledov pokaže, da je družinske zadeve treba reševati čim bolj celovito in enotno, kar bolj prilagodljiva in manj formalna pravila nepravdnega postopka tudi omogočajo. V prispevku so obravnavane potrebne procesne prilagoditve temeljnih načel in splošnih določb nepravdnega postopka. Oporo za nekatere argumente daje prikaz nemške in avstrijske ureditve, ki sta s slovensko najbolj primerljivi tudi zato, ker v obeh pravnih redih družinske zadeve rešujejo v nepravdnem postopku. Obravnavani sta tudi ureditvi nepravdnih postopkov v Italiji in Franciji, ki se uvrščata v krog držav s pravnim redom, kjer imajo podlago za urejanje materije nepravdnih postopkov v civilnih procesnih zakonikih. Ključne besede: nepravdni postopek, družinska zadeva, pravdni postopek, razmejitev, pojem nepravdnega postopka, primerjalnopravni sistem nepravdnih postopkov, temeljna načela Title: Comparative Overview of Non-Contentious Procedures in Family Matters from a Developmental Perspective Abstract: Due to the need to harmonise procedural rules of non-contentious proceedings with the new conceptual solutions of the Family Code in the area of family relationships, the adoption of the new Act on Non-Contentious Civil Proceeding is necessary. The analysis of comparative legal examples shows that family matters need to be tackled as fully and uniformly as possible, which the non-contentious rules with more flexible and less formal nature certainly enable. The article discusses the necessary procedural adjustments of the fundamental principles and general provisions of the non-contentious procedure. Arguments are based on an overview of the German and Austrian rules, which are most comparable to t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pravica navajanja novih dejstev in dokazov ter prekluzija v nepravdnih postopkih v Avstriji

Škof Marija, Zenz Matej, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Marija Škof, Matej Zenz, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena avstrijska ureditev v zvezi z navajanjem novih dejstev in dokazov ter njihovo prekluzijo v nepravdnem postopku. Temelj avstrijskega nepravdnega postopka je preiskovalno načelo, na podlagi katerega ima sodišče dolžnost, da primer razišče in preuči po lastni presoji ter ne odloča le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih predložijo in zatrjujejo stranke. Prekluzija je s tem načelom v nasprotju, vendar je namenjena ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Članek se osredotoča na dve prekluzijski določili, namreč prekluzijo zaradi zamude procesnih dejanj ter prekluzijo dokazov in dejstev, ki jih stranka navaja prepozno z namenom, da bi zavlekla postopek. Obe določbi sta predstavljeni v luči preiskovalnega načela in v primerjavi s slovensko ureditvijo. Čeprav prekluzijo avstrijski Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2003 predvideva, je njena uporaba v presoji sodišča in zaradi posebnosti postopkov, ki spadajo na področje nepravdnega postopka, prej izjema kot pravilo. Ključne besede: Avstrija, procesno pravo, nepravdni postopek, preiskovalno načelo, prekluzija, zamuda Title: Submission of New Facts and Evidence and Preclusion in Non-Contentious Proceedings in Austria Abstract: This article provides an overview of the Austrian provisions regarding new facts and evidence as well as preclusion in non-contentious proceedings. The underlying principle of a non-contentious proceeding is the investigation principle, which establishes the duty of the court to research the case and study it at its own discretion. The court does not decide just by the facts and the evidence submitted and affirmed by the parties. The preclusion of evidence contradicts this principle, but has financial benefits and also shortens the proceeding. The article focuses on two preclusion provisions in Austrian non-contentious proceedings, namely preclusion due to a delay of procedural acts and the preclusion of facts and evidence, wh
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nepravdni in izvršilni postopki v ustavnosodni presoji

Dunja Jadek Pensa, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Dunja Jadek-Pensa, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek je razčlenjen v dva sklopa. V prvem delu poskuša sumarno orisati pomen poštenosti sodnega postopka za udejanjanje vladavine prava in izgrajevanje zaupanja v sodno vejo oblasti. V drugem delu povzema iz izbranih odločb Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na nekatere dileme izvršilnega in nepravdnega postopka. Ideja je približati bralcu ustavnopravno razsežnost s posebnim poudarkom na področju izvršilnih in nepravdnih postopkov, pa tudi osnovne značilnosti razreševanja ustavnopravnih dilem. Ključne besede: načelo pravne države, poštenost postopka, odvzem svobode, obrazložena sodna odločba, zloraba izvršbe, izvršba zaradi zagotovitve stikov z otroki, začasni zastopnik pri izvršbi na stanovanje, odvzem svobode Title: Constitutional Adjudication in Enforcement and Non-Litigious Civil Proceedings Abstract: This article is composed of two parts. The first part briefly outlines the importance of a fair trial for implementing the rule of law and supporting the confidence in judiciary. The second part summarises some of the decisions of the Constitutional Court concerning certain dilemmas of enforcement and non-litigious civil proceedings. The idea is to present a constitutional dimension of these dilemmas and basic characteristics of the rule-governed decision-making when a constitutional issue is raised. Keywords: the principle of the rule of law, fair trial, deprivation of liberty, reasoning of a judgement, abuse of civil enforcement proceedings, enforcement of child arrangements order, provisional representation when selling an apartment in the procedure of execution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prepovedana posledica ali objektivni pogoj kaznivosti pri izbranih inkriminacijah

Boštjan Valenčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Valenčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so (neredke) inkriminacije opisane tako, da niti v kazenskopravni doktrini niti v sodni praksi ni enotnih stališč o prav(n)i naravi posameznih delov opisa kaznivega dejanja, ali je torej določen zakonski znak razumeti kot prepovedano posledico kaznivega dejanja ali (povečini) nepravi objektivni pogoj kaznivosti. Če je na primer pri kaznivem dejanju uboja (115. člen KZ-1) povsem nedvoumno, da je prepovedana posledica izvršitvenega ravnanja odvzeto življenje (smrt ubitega), in je na drugi strani arhetipski primer (tudi v primerljivih kazenskih zakonikih sosednjih kazenskopravnih sistemov) kaznivega dejanja z vsebujočim objektivnim pogojem kaznivosti kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu (126. člen KZ-1), pa so prometna nesreča, v kateri nekdo dobi hudo telesno poškodbo (323. člen KZ-1), razširitev nalezljive bolezni (177. člen KZ-1) in občutno poslabšanje zdravja (179. člen KZ-1) opisi v inkriminacijskih normah, katerih prav(n)a narava spodbuja številne doktrinarne razprave. Namen prispevka je osvetliti nekatere težave, do katerih taka pravna nejasnost lahko privede, hkrati pa ponuditi rešitev, ki je povsem enostavna in primerjalnopravno že sprejeta - tj. nadomestiti objektivne pogoje kaznivosti s prepovedano posledico v obliki ogrozitve. Ključne besede: prepovedana posledica, objektivni pogoj kaznivosti, abstraktna in konkretna ogrozitev, širjenje nalezljivih bolezni, prometna nesreča, občutno poslabšanje zdravja Title: Prohibited Consequence or Objective Condition of Criminality in Selected Criminal Offences Abstract: In the Slovenian Penal Code, KZ-1, some (not so rare) criminal offences are described in such a way that there are no uniform views on the exact nature of the individual parts of the description of the criminal offence, neither in the criminal law doctrine nor in case law. It is therefore stipulated that the legal description is to be regarded as prohibited consequence of the c
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pregled temeljnih teoretskih problemov posebnega dela KZ-1

Damjan Korošec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Damjan Korošec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skupina profesorjev kazenskega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred leti s pilotnim projektom začela pravnoteoretsko poglobljen komentar posebnega dela KZ-1. Projekt se je razvil v večletno monumentalno raziskovalno delo. Poimenovali smo ga Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, ker na najbolj poglobljen način, kot pač to v slovenskih danostih zmoremo, analizira dogmatična vprašanja vsake inkriminacije in tako vsak posamičen komentar predstavlja samostojno znanstveno razpravo. Projekt je zdaj končan in besedilo je v obliki več tisoč natipkanih strani obsegajoče večdelne knjige tik pred izidom. V tem referatu slovenski javnosti prvič predstavljamo strnjen in pregleden povzetek kritičnih ugotovitev. Posebni del slovenskega kazenskega prava je daleč od optimalnega. Ima številne sistemske in druge pomanjkljivosti, zato bodo potrebni veliki napori za njegovo izboljšanje, zlasti na zakonodajni ravni. Največje težave so pri rabi tako imenovanega kolektivnega kaznivega dejanja, inkriminacijah, ki uporabljajo množinske oblike samostalnikov kot zakonske znake, pri objektivnem pogoju kaznivosti in pri hujši posledici. Ključne besede: Slovenija, kazensko pravo, KZ-1, posebni del, kolektivno kaznivo dejanje, objektivni pogoj kaznivosti, hujša posledica Title: Overview of Main Theoretical Problems of the Special Part of CC-1 (of Slovenia) Abstract: Years ago, a group of criminal law professors from the Faculty of Law of the University of Ljubljana started a test project of a theoretically thorough commentary of the special part of the Slovenian Criminal Code (CC-1). This project grew into a year-long monumental research. We called it "Full Scientific Commentary of the Special Part of CC-1", because it delivers the most thorough analysis of legal theoretical questions of each and every Slovenian incrimination norm the Slovenian criminal legal science is capable of in given realities. The project is now finished and th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prilastitveni namen kot ozko grlo slovenskega premoženjskega kazenskega prava

Miha Šepec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Kazniva dejanja zoper premoženje, opredeljena v 23. poglavju Kazenskega zakonika, kot svojo temeljno dobrino varujejo premoženje države, pravne osebe ali posameznika kot skupek lastninskih pravic na premičnih in nepremičnih stvareh, varstvo pa zajema tudi stvarne pravice na tuji stvari, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine in korporacijske pravice. Premoženjski delikti so v primerjalni zakonodaji urejeni izredno pestro, medtem ko je varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Po problematiki izstopa prilastitveni namen pri premoženjskih deliktih, predvsem pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1, ki iz dosega inkriminacije izloča vse protipravne posege v oblast nad stvarjo, ki niso izvršeni z namenom prilastitve (neupravičena uporaba tuje stvari, poškodovanje tuje stvari in podobno). V prispevku se avtor ukvarja tudi z razmerjem med tatvino in neupravičeno uporabo tuje stvari (oziroma tatvino rabe), ki je v naši kazenski zakonodaji neustrezno urejeno, ter s skrajno nenavadnim neobstojem inkriminacije tatvine storitve. Ključne besede: prilastitev, tatvina, kaznivo dejanje, kazenski zakonik, premoženjski delikt Title: Appropriation as the Bottleneck of the Slovenian Property Criminal Law Abstract: Criminal offences against property, as defined in Chapter 23 of the Criminal Code, protect the property of the State, a legal person or an individual as a set of property rights, as well as rights of obligations, intellectual property rights, and corporate rights. Property offences are exceptionally diversified in comparative law, while protection in the Slovenian Criminal Code is very traditional, with the result that a number of unlawful interventions in property cannot be subsumed under any of the criminal offences in Slovenian
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 51 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(120) 7(13) 6(11) 6-7(492)
5(130) 5-6(97) 4(16) 3(8)
3-4(130) 2(123) 1(135)

Leto objave

2019(11) 2018(37) 2017(55) 2016(45)
2015(39) 2014(40) 2013(32) 2012(34)
2011(43) 2010(41) 2009(49) 2008(42)
2007(50) 2006(29) 2005(67) 2004(62)
2003(66) 2002(82) 2001(80) 2000(61)
1999(57) 1998(49) 1997(32) 1996(56)
1995(34) 1994(37) 1993(22) 1992(15)
1991(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov