Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 75)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Kazenskopravno varstvo otrok

Katja Filipčič, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Slovensko kazensko pravo si prizadeva močneje zaščititi otroke pred zlorabami. Zato so bile v zadnjih dvajsetih letih sprejete številne spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1). Nekatere so bile namenjene odpravi nedosledne uporabe izrazov otrok, mladoletnik in mladoletna oseba. Slovenija pri tem vztraja pri terminološki tradiciji iz obdobja Jugoslavije. Večjemu varstvu otrok so namenjene težje oblike kaznivih dejanj ali posebne inkriminacije. Pri tem je slovenski zakonodajalec nesistemski. Spregledano je tudi tudi vprašanje, ali in kdaj je etično sporno oblikovati starost kot kvalifikatorno okoliščino kaznivega dejanja. Ravno tako dogmatično sporno je vezati začetek teka zastaralnih rokov za kazenski pregon na starost žrtve. Ključne besede: otrok žrtev, privolitvena sposobnost, zastaranje, Kazenski zakonik Title: Criminal Law Protection of Children Abstract: Slovenian criminal law seeks to protect children more effectively against abuse. Therefore, in the last twenty years, numerous amendments to the Penal Code have been adopted. Some of them were aimed at eliminating the terminology inconsistency in using the terms a child, a minor and a person under the age of majority. Slovenia insists on the terminological tradition from the time of Yugoslavia. Stronger protection of children is provided by higher penalties in the case of child victims or special incriminations. The Slovenian legislator is non-systematic in this regard. The question is also raised whether and when it is ethically disputable to shape the age as the qualifying circumstance of the crime. It is equally dogmatically challenging to link the beginning of the limitation period for criminal prosecution to the age of the victim. Keywords: child victim, age of consent, statute of limitation, Penal Code
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Mojca Furlan, 1.1.2018

Obligacije

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Petra Frešer, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Valentina Franca, 1.10.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost

Katja Filipčič, 1.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek:Obravnavanje kaznivih dejanj zoper delovno razmerje odpira številna vprašanja: kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti, kakšne značilnosti ima krivda, vprašanje delavčeve privolitve v zmanjšanje njegovih pravic, nerešena vprašanja odgovornosti za hujšo posledico. Državni tožilci in sodniki se zaradi velikega povečanja obsega zadev z njimi srečujejo vse pogosteje, kljub temu pa na nekatera vprašanja še ni zadovoljivih odgovorov. Ključne besede: pravice delavcev, plačilo prispevkov, krivda, odgovornost za hujšo posledico Title: Criminal Offences against Labour Relations and Social Security Abstract: Dealing with criminal offences against labour relations raises numerous questions: what are prohibited consequences, the effect of objective impossibility of employer to pay prescribed obligations, the characteristics of criminal liability, the question of employee's consent to the reduction of his rights, unsolved problems with the liability for graver consequences. Prosecutors and judges are, due to a large increase in number of cases, confronted with these questions, and some of them do not yet have satisfactory answers. Key words: labour rights, payment of the prescribed contributions, criminal liability, liability for graver consequences
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Vloga poklicne zbornice na področju graditve objektov in gradbenega inženirstva

Barbara Škraba Flis, 1.10.2016

Gradbeništvo

Barbara Škraba-Flis, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Inženirska zbornica Slovenije je pravna oseba javnega prava, v katero so združeni pooblaščeni inženirji, ki delujejo na področju graditve objektov, kot so projektanti, nadzorniki, vodje del, revidenti in geodeti. Razlogi za njeno ustanovitev, njeni cilji in naloge so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Po eni strani ji to omogoča nove možnosti delovanja, po drugi strani pa ji zapira vrata. Vsaj tako nekatere naloge zbornice vidijo državna in lokalna uprava in njuni organi. Kje so meje delovanja zbornice, do kod lahko seže njena strokovnost in kakšna naj bo njena vloga v prihodnje? Katere naloge potrebujejo pravno podlago v novem zakonu, ki bo urejal delovanje inženirske zbornice in ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, in katere ne? Ključne besede: Inženirska zbornica Slovenije, cilji in naloge Inženirske zbornice Slovenije, pooblaščeni inženirji Title: Role of Professional Chamber in the Field of Building Construction and Construction Engineering Abstract: The Slovenian Chamber of Engineers is a legal entity of public law, which unites authorised engineers, active in the field of building construction, such as planners, supervisors, managers of work at building site, auditors and land surveyors. The reasons for its founding, its goals and tasks are defined in the Building Construction Act. On one hand, this provides it with new possibilities of operation while, on the other, it closes the door for it. At least, this is how some of the tasks are seen by the national and local administration and their bodies. Where are the limits of the Chamber''s operation, how far can its professionalism reach, and what will be its role in the future? Which tasks need a legal foundation in the new law, which manages the operation of the Chamber of Engineers and is being prepared by the Ministry of Environment and Spatial Planning, and which do not? Key words: Slovenian Chamber of Engineers, goals and tasks of the Slovenian Chamb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄2

Pravnopolitični pogled na zatiranje gospodarske kriminalitete na področju korporacijskega in konkurenčnega prava

Samec Nataša, Ferčič Aleš, 1.4.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nataša Samec, Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 2/2015Povzetek: Avtorja s pravnopolitičnega vidika obravnavata možnosti za učinkovitejše zatiranje gospodarske kriminalitete na področju korporacijskega in konkurenčnega prava, saj so se v praksi zlasti tukaj pokazale precejšnje pomanjkljivosti. V tej zvezi izpostavljata pomen sprememb in dopolnitev kazenskih določb v ZGD-1, tako že obstoječih, ki normirajo prekrške, kot tudi dodajanje novih kaznivih dejanj, po vzoru nemške ureditve, ki bodo dopolnila že normirane kršitve v kazenskem pravu (oziroma v KZ-1) z neposrednim sankcioniranjem kršitev v ZGD-1, zaradi potrebe po vzpostavitvi ustreznega zaupanja in zaščite vseh subjektov, ki so z družbo v pravnih in gospodarskih razmerjih ali želijo z njo v ta razmerja vstopiti. Podobno velja na področju konkurenčnega prava, na katerem avtorja obravnavata obstoječo ureditev ravnanj, ki pomenijo nelojalno konkurenco (ZVK), in tistih, ki pomenijo omejevanje konkurence (ZPOmK-1). Na obeh področjih ugotavljata potrebo po znatnih spremembah, posebej na področju nelojalne konkurence. Ključne besede: kazenska odgovornost, področna - oziroma dodatna kazenska zakonodaja, gospodarska kazniva dejanja, prekrški, ZGD-1, ZVK, ZPOmK-1, KZ-1 Title: Legal and Political Aspects on the Suppression of Business Crime in the Fields of Corporate and Competition Law Abstract: The authors discuss the possibilities for more effective and efficient prevention of business crime within the fields of corporate and competition law, where the daily practice has revealed significant shortcomings. In this regard, they highlight the importance of the amendments to the penal provisions of the Slovene Companies Act (ZGD-1), both already existing, which define offenses; as well as adding new crimes, following the example of German law. These will complement the already existing criminal law definitions of crimes (in the Slovene Criminal Code - KZ-1) with direct infringement of the Companies Act sanctioning due to the need to
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄2

(Stran)poti slovenske konkurenčne politike

Aleš Ferčič, 1.4.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 2/2015Povzetek: Avtor obravnava slovensko konkurenčno politiko v obdobju po osamosvojitvi. Najprej predstavi (ustavno)pravni in institucionalni okvir, nato pa se loti obravnave javnega in zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava pri nas, in sicer za vsako (pod)področje konkurenčne politike in prava posebej. Avtor opozori na glavne pomanjkljivosti, razloge zanje ter ponudi ugotovitve in nakaže rešitve, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri oblikovanju bodoče konkurenčne politike. Ključne besede: konkurenčna politika, varuh konkurence, sektorski regulator, tržno inšpiciranje, revidiranje, omejena konkurenca, nelojalna konkurenca, državna pomoč, modernizacija Title: Side Ways of the Slovenian Competition Policy Abstract: The author deals with the Slovenian competition policy after the attainment of independence. For practical reasons, the analysis is introduced with the constitutional and institutional framework. Analysis of public and private enforcement of competition law in Slovenia follows, and each subfield of competition policy and law is analysed separately. On this basis, core shortcomings of the past Slovenian competition policy and their reasons are identified and findings and theses which could be used by policy-makers when forming the future competition policy in Slovenia are offered. Key words: competition policy, national competition authority, sectoral regulators, market inspection, revision, restricted competition, unfair competition, state aid, modernization
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Splošne predpogodbene dolžnosti informiranja: pravna podlaga vzpostavitve in možne sankcije za njihovo kršitev

Andreja Fakin, 1.2.2015

Obligacije

Andreja Fakin, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Predpogodbene dolžnosti informiranja, ki stranko zavezujejo, da svojemu bodočemu sopogodbeniku razkrije dejstva, pomembna za sklenitev pravnega posla, v slovenskem prostoru še niso bile deležne večje pozornosti pravne teorije. Kljub siceršnjemu priznavanju splošnih predpogodbenih dolžnosti informiranja v Sloveniji kot izraza načela vestnosti in poštenja institut v praksi še ni povsem zaživel, saj se primeri, ki sicer vsebinsko spadajo pod problematiko razporeditve informacijskega bremena med strankama, ne rešujejo preko instituta predpogodbenih dolžnosti informiranja, če dolžnosti informiranja niso izrecno zakonsko določene. Za zagotovitev možnosti, da institut bolje zaživi tudi v praksi, se prispevek osredinja na dodatno utemeljitev teoretičnih podlag za njegovo uporabo, to je načelo vestnosti in poštenja v kombinaciji z instituti zmote, prevare in oderuške pogodbe, raziskuje pa tudi možnosti za razširitev predpogodbene odškodninske odgovornosti. Ključne besede: dolžnosti informiranja, načelo vestnosti in poštenja, zmota, prevara, predpogodbena odgovornost Title: General Pre-contractual Information Duties: Legal Basis for Establishment and Possible Sanctions for Their Breach Abstract: Pre-contractual information duties obliging the contracting party to disclose information relevant for formation of a contract have not been in the spotlight of the Slovenian legal theory yet. Though in Slovenia the institute of general pre-contractual information duties has been recognized as an institute originating from the principle of good faith, it has yet not become fully used and accepted in the legal practice. The reason for such situation is that the cases which are substantially placed in the scope of resolving the allocation of information burden between parties are not solved through the institute of pre-contractual information duties, unless these duties are explicitly determined by law. To ensure the opportunity for the improveme
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Konkurenčna politika v socialnem tržnem gospodarstvu

Aleš Ferčič, 1.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: V prispevku avtor znotraj zavezujočega okvira, ki ga določa veljavno pravo Evropske unije, obravnava temelje sodobne konkurenčne politike v socialnem tržnem gospodarstvu. Najprej definira pojem konkurenčna politika in njeno razmerje s konkurenčnim pravom, nato opravi njeno umestitev v sistem javnih politik, obravnava vlogo in meje konkurenčne politike ter zaželene načine njenega izvajanja v vsakdanji praksi. Sledi obravnava izbranih vprašanj v zvezi s konkurenčno politiko v socialnem tržnem gospodarstvu. Prvo vprašanje se nanaša na okrepljeno regulatorno dejavnost na področju infrastrukturnih sektorjev, pri čemer je poudarek zlasti na pomenu oziroma vlogi in organizaciji neodvisnih regulatornih teles. Drugo vprašanje se nanaša na izvajanje podjetniške dejavnosti države v spremenjenih pogojih, pri čemer je poudarek na upravljanju javnih podjetij in glavnih pravnih tveganjih iz privatizacij, vključno s tveganjem iz naslova uporabe tako imenovanih zlatih delnic in uporabe tržno neobičajnih pogojev. Tretje vprašanje se nanaša na reorganizacijo dejavnosti v javnem interesu, in sicer v smislu prehoda iz netržnega v tržni sistem. Na koncu prispevka so ponujene teze, ki naj bi se upoštevale pri izvajanju konkurenčne politike v socialnem tržnem gospodarstvu. Ključne besede: konkurenčna politika, konkurenčno pravo, deregulacija, regulacija, liberalizacija, privatizacija, regulatorna dejavnost, neodvisni regulator, javna služba, podjetniška oziroma gospodarska dejavnost, javno podjetje, zlata delnica, državna pomoč Title: Competition Policy in the Social Market Economy Abstract: The author discusses the very foundations of contemporary competition policy in the social market economy within the legal framework as defined by the European Union law. For this reason, he defines the concept of competition policy and its relationship to competition law; he discusses its position within the classical system of various public policies,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji - Bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU

Fatur Andrej, Peček Katja, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Fatur, Katja Peček, Podjetje in delo, 6-7/2014Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne investicije postale izključna pristojnost EU. S tem je EU edina dobila pristojnost sklepati bilateralne investicijske sporazume. Na tem področju se je poleg Evropske komisije okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta. Odpira pa se vprašanje, kakšna bo usoda obstoječih investicijskih sporazumov, tistih, sklenjenih med državo članico in tretjo državo, ter tistih, sklenjenih med samimi državami članicami. Za bilateralne investicijske sporazume, ki so sklenjeni med državo članico in tretjo državo, tako imenovane extra-EU BIS, velja prehodni režim, ki ga je uvedla Uredba EU št. 1291/2012. Prenos tujih direktnih investicij v izključno pristojnost EU odpira kompleksna vprašanja odnosa med dvema samostojnima pravnima sistemoma, pravom EU in mednarodnim javim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Najemna pogodba med gospodarskimi subjekti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Primož Feguš, Podjetje in delo, 2/2014Eden izmed pravnih inštrumentov za zaščito pred dolžniki je neposredno izvršljiv notarski zapis. V prispevku je predstavljena njegova prednost na področju izpraznitve in izročitve poslovnih prostorov, ki jih je posamezni gospodarski subjekt oddal v najem, čez čas pa se je izkazalo, da je najemnik neplačnik in da svoje obveznosti (plačevanje najemnine in stroškov uporabe poslovnih prostorov) ne izpolnjuje. Danes je marsikateremu podjetniku najemnina, ki jo prejema od oddajanja poslovnih prostorov v najem, pomemben vir prihodkov, s katerimi financira svoje obstoječe kratkoročne ali dolgoročne obveznosti. Problem so tako imenovani kronični neplačniki (ponavadi zelo spretni in iznajdljivi), ki so pri udejstvovanju v gospodarstvu ugotovili, da so jim različni zakonski predpisi (med drugim tudi ZPSPP) in dolgotrajnost sodnih postopkov "pisani na kožo", saj lahko zelo dolgo opravljajo gospodarsko dejavnost v najetih poslovnih prostorih, ne da bi plačevali najemnino.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela

Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012

Delovna razmerja

Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Poskus umestitve kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja

Andrej Ferlinc, 14.12.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 8/2011Umestitev kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja je pomembna zato, ker vzpostavlja pravna merila, po katerih lahko takoj izločimo ravnanja, ki sicer imajo znake protipravnih ravnaj, vendar pa še ne pomenijo kaznivih dejanj. Če ravnanja ne izpolnjujejo elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ali pa takšnih elementov ni mogoče dokazati, kaznivo dejanje ne obstaja. Kazenskopravno relevantna ravnanja izhajajo iz kazenskega prava v povezavi s posameznimi predpisi o obdavčenju in Zakonom o davčnem postopku. Storilec pa uresniči vse znake kaznivega dejanja le, če zbrani podatki kažejo, da ravna z namenom preslepitve in v tej zvezi s posebnim namenom izogniti se plačilu davkov. Oba subjektivna elementa sta del abstraktnega zakonskega opisa. Zato mora biti v zvezi s krivdo podan storilčev obarvani naklep (dolus coloratus), za davčni prekršek pa zadostuje že malomarnost. Sodišče in tožilstvo sta v okviru rešitve predhodnega vprašanja (23. člen ZKP) samostojni pri oceni, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja. Pri odločitvah nista vezani na odločbe upravnega sodišča niti na stališča davčnega organa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄3-4

Osebe javnega prava kot ponudniki

Ferk Petra, Ferk Boštjan, 14.6.2011

Uprava, PRORAČUN

Petra Ferk, Boštjan Ferk, Podjetje in delo, 3-4/2011Povzetek V pravu javnih naročil in javnih razpisov načeloma velja, da so naročniki osebe javnega prava, vendar pa v praksi prihaja tudi do obrnjene situacije, ko oseba javnega prava nastopa kot ponudnik. Pri obravnavi oseb javnega prava kot ponudnikov pri sklepanju javnih pogodb sta obravnav
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Omejitve pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena: gospodarske javne službe v primežu prava EU

Aleš Ferčič, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2010V tem prispevku avtor obravnava nekatera aktualna vprašanja glede razlage prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 106. člena PDEU, upoštevajoč referenčno zadevo Altmark Trans in prakso, ki ji je sledila, prav tako pa obravnava pravne posledice, ki (lahko) nastopijo, če ima konkretno javno financiranje naravo državne pomoči oziroma če pride do kršitve pravil o državnih pomočeh. Avtor prispevek konča s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki se nanašajo na nerešena teoretična vprašanja in probleme v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Tržne in netržne storitve v kontekstu storitev oziroma služb splošnega pomena

Aleš Ferčič, 20.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 5/2010V tem prispevku avtor obravnava tržne in netržne storitve v kontekstu "novega" koncepta storitev oziroma služb splošnega pomena, ki ga je treba razlikovati od koncepta storitev oziroma služb splošnega gospodarskega pomena. Glavni poudarek je na definiciji netržnih storitev in v tej zvezi na oblastnih dejavnostih in neoblastnih negospodarskih dejavnostih. Problem razmejitve tržnih in netržnih storitev ni le teoretičen, saj je v vsakodnevni praksi pravilna uporaba prava Evropske unije med drugim odvisna od predhodne pravilne razmejitve posameznih konceptov prava Evropske unije. Avtor na podlagi analize relevantne prakse in teorije, ki vključuje njuno kritično ovrednotenje, izpelje nekatera izvirna stališča, ki jih ponudi v obliki sklepnih ugotovitev in tez.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Službe in storitve splošnega gospodarskega pomena: terminološke dileme in problem definicije

Aleš Ferčič, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 3-4/2010V prispevku avtor obravnava koncept službe in storitve splošnega gospodarskega pomena. Poudarek je na terminoloških dilemah in problemih definicije. Avtor v tej zvezi opozarja na razliko med službo in storitvijo splošnega gospodarskega pomena in ugotavlja, da uporaba različnih terminov v 14. členu in drugem odstavku 106. člena "slovenske različice" PDEU ni rezultat prevajalske nedoslednosti, ne glede na to, da večina uradnih jezikov te razlike ne pozna. Drugače velja glede nekaterih drugih dokumentov, kjer avtor navaja konkretne nedoslednosti. Avtor se - ker PDEU ne definira koncepta storitve splošnega gospodarskega pomena - ukvarja s prakso Sodišča in Evropske komisije pri "definiranju" obravnavanega koncepta in glede slednjega opozarja na opuščanje objektivnega pristopa in prevlado subjektivnega pristopa. Avtor se v prispevku ukvarja z relevantno pravno teorijo na obravnavanem področju in na podlagi njenega kritičnega vrednotenja ter ob upoštevanju dosežkov pravne prakse izpelje lastne izvirne sklepe in teze v zvezi z definicijo storitve splošnega gospodarskega pomena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄1

Razvoj borznega prava

M. Fleckner Andreas, J. Hopt Klaus, 19.2.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Andreas M.-fleckner, Klaus J.-Hopt, Podjetje in delo, 1/2010Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Koncept kazenske odgovornosti in krivde po KZ-1 in nekateri subjektivni elementi v zvezi s kaznivim dejanjem

Andrej Ferlinc, 7.10.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 6-7/2009Avtor izkoristi izhodišča zakonodajalca, ki krivdo in kazensko odgovornost obravnava kot celoto vseh notranjih storilčevih opredeljevanj do prava za razpravo o tem, ali ta pojem prav zato obsega še več subjektivnih elementov, kakor to izhaja iz tradicionalnih izhodišč. Razpravlja o motivih , namenih...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj - potrebujemo spremembe?

Katja Filipčič, 7.10.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katja Filipčič, Podjetje in delo, 6-7/2009Obseg in struktura mladoletniške kriminalitete sta v Sloveniji stabilna; prevladuje premoženjska kriminaliteta (72,5 odstotka), medtem ko je v zadnjih desetih letih delež nasilniške kriminalitete le rahlo narasel (s 6,5 odstotka leta 1997 na 7,5 odstotka leta 2007). Po letu 1995 pa se je spremenila ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄3-4

Neokorporativistični ali pluralistični koncept gospodarskih zbornic v Sloveniji

Andrej Friedl, 15.6.2009

Zbornice

Andrej Friedl, Podjetje in delo, 3-4/20091. UVOD 2. MESTO GOSPODARSKIH ZBORNIC MED INTERESNIMI SKUPINAMI 2.1. Gospodarske zbornice kot čezsektorske asociacije 2.2. Združenja delodajalcev 2.3. Sektorska poslovna združenja 2.4. Gospodarska interesna združenja 3. PRAVNA NARAVA GOSPODARSKIH ZBORNIC S PROSTOVOLJNIM ČLANSTVOM 4...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄2

Projektno podjetje v postopkih oblikovanja javno-zasebnih partnerstev

Boštjan Ferk, 16.4.2009

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Boštjan Ferk, Podjetje in delo, 2/2009Namen tega prispevka je predstaviti značilnosti projektnega podjetja v povezavi s pojmoma javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja tako, da se poudarijo njegove prednosti in slabosti ter njegova aplikativna vrednost. Osrednji del prispevka je posvečen udeležencem razmerja, ki se izobl...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Ali je Državna revizijska komisija sodišče

mag. Petra Ferk, 13.10.2008

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Petra Ferk, mag. Petra Ferk, Podjetje in delo, 6-7/2008Avtorica v članku obravnava pravno naravo Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. V prvem delu prispevka analizira, ali le-ta izpolnjuje merila sodišča po 234. členu PES, v drugem delu prispevka pa, ali postavljeni standardi zadostujejo ustavnopravnim zahtevam, ki so...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(10) 7(2) 6-7(24) 5(6)
5-6(6) 3-4(5) 2(11) 1(11)

Leto objave

2018(4) 2017(1) 2016(2) 2015(4)
2014(2) 2012(1) 2011(2) 2010(4)
2009(4) 2008(2) 2007(3) 2006(2)
2005(5) 2004(3) 2003(4) 2002(6)
2001(4) 2000(2) 1999(4) 1998(2)
1997(1) 1996(2) 1995(2) 1994(5)
1993(2) 1992(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov