Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 90)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Obveznost priglasitve koncentracij

Peter Gorše, 1.12.2017

Varstvo konkurence, cene

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Upravnik večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini

Franci Gerbec, 1.10.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V okviru strokovnih priprav za sprejetje nove stanovanjske zakonodaje in celovito zakonsko ureditev upravljanja stavb v etažni lastnini je eno najpomembnejših vprašanj ureditev vloge in položaja upravnika večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini. Avtor kritično predstavi sedanjo zakonsko ureditev upravnikove vloge, nalog in pooblastil in jo primerja s podobnimi ureditvami v nekaterih drugih državah. Težišče prispevka je na predstavitvi predlogov glede bodoče zakonske ureditve pojma in obveznosti imenovanja upravnika, njegovega položaja in pooblastil, navzkrižja (konflikta interesov) med upravnikom in etažnimi lastniki, določitev pogojev za opravljanje poslov upravnika ter dobe imenovanje upravnika za določen ali nedoločen čas in prenosa poslov z dosedanjega upravnika na novega. Ključne besede: upravnik, pojem in obveznosti imenovanja, pooblastila upravnika, navzkrižje interesov upravnika in etažnih lastnikov, pogoji za imenovanje upravnika, doba imenovanja, prenos poslov upravnika
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Ugotavljanje dejanskega stanja na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja temeljne zasnove pravdnega postopka v Sloveniji, kljub temu pa prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bodo vplivale na delo sodnikov prve in druge stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejstev. Za sodišča prve stopnje so s tem povezane predvsem novosti glede dokazovanja, predvsem razširitev obveznosti izročitve listin, možnost predpravdne postavitve izvedenca, instrumentarij za varstvo poslovnih skrivnosti. Za sodišča druge stopnje pa je pomemben vnovičen zakonodajalčev poskus, da se poveča število pritožbenih obravnav ter zmanjša pogostost razveljavitve sodbe in vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ključne besede: dokazi, razkritje dokazov, poslovna skrivnost, pravdni postopek, pravica do pritožbe Title: Establishing Facts in Lower Courts and in Appellate Courts in Civil Procedure Abstract: The latest amendment of the Civil Procedure Act does not introduce any groundbreaking changes in the structure of Slovenian civil procedure. It does however provide for certain changes that shall influence the activities of judges both at the lower and appellate courts concerning establishing disputed facts. For the first instance judges, changes concerning taking of evidence shall be of a particular importance, e.g. broadening the scope of disclosure of documents, the possibility for the court to appoint an expert already in the pre-action phase, but also the instruments aimed at protection of trade secrets in civil procedures. Concerning appellate courts, the legislature has again tried to promote a higher number of oral hearings in those courts, which might, hopefully, decrease the number of cases where the appellate court merely quashes the judgment and refers it back to the first instance court for a retrial. Key words: evidence, disclosure of evidence, trade secrets, civil procedure, right to appeal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Alternative slovenskemu modelu pogajanj o priznanju krivde

Primož Gorkič, 1.10.2017

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek predstavi nekatere pristope k modelom pogajalskih mehanizmov v kazenskem postopku in skozi njihovo prizmo razčleni slovensko ureditev. Kljub tradiciji mešanega postopka ima slovenska ureditev značilnosti, ki jo približujejo ureditvi pogajanj o priznanju krivde v anglo-ameriških postopkih. Zaradi tega je slovenski kazenski postopek izpostavljen tveganjem, ki takšne pristope spremljajo. Ta izhajajo zlasti iz poudarjene pasivizacije sodišča in šibkega preizkusa sklenjenih sporazumov o priznanju krivde. Na drugi strani so se v nekaterih evropskih sistemih, na primer v Angliji in Nemčiji, oblikovale rešitve, ki pogajanja umeščajo v samo sojenje oziroma glavno obravnavo in omogočajo aktivno sodelovanje sodnika pri samih pogajanjih. Takšne rešitve krepijo transparentnost pogajanj ter zmanjšujejo negotovost obdolženčevih prognoz izida kazenskega postopka in tveganja za pravno ali dejansko napačne sodbe. Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, sodišče, obdolženec, predobravnavni narok, sklep o sprejemu priznanja krivde Title: Alternatives to the Slovenian Model of Plea Bargaining Abstract: The article outlines some of the typologies on negotiated justice mechanisms in criminal procedure. These are then used to analyse plea bargaining and agreements under Slovenian Criminal Procedure Act. Even though Slovenian criminal procedure belongs to a tradition of mixed adversarial-inquisitorial procedure, it adopted several features similar to the US-style of plea bargaining. This makes it vulnerable to the same shortcomings as were observed in the US criminal justice systems. At the same time, some European criminal justice systems, in particular in England and Germany, developed solutions that incorporate plea bargaining into the trial itself. They allow for a more active judicial participation in the bargaining process. Such solutions contribute to a more transparent and accountable bargaining proce
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Nekateri vidiki gospodarskega prava EU po Beli knjigi o prihodnosti Evrope in v luči brexita

Peter Grilc, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Članek obravnava vrsto posledic, ki bi jih prinesel izstop članice EU, zlasti na primeru brexita. Razpravlja o splošnih vplivih na nastanek in izvrševanje komunitarnega prava, o modelih ekonomske integracije, posebej pa analizira posamezna pravna področja, pri čemer se osredotoča na gospodarskopravne teme. Ta področja so civilno pravo, delovanje finančnih trgov, korporacijsko pravo in gospodarsko pravo v širšem smislu, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga in prost pretok oseb. Ključne besede: Bela knjiga o prihodnosti Evrope, brexit, civilno pravo, direktive, Evropska komisija, finančni trgi, gospodarsko pravo, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, modeli integracije, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga, prost pretok oseb, sekundarna zakonodaja, skupni trg, Sodišče EU Title: Aspects of EU Commercial Law according to the White Paper on the Future of Europe, in Light of Brexit Abstract: The article examines the consequences of an EU Member withdrawing state from the integration, namely Brexit. It discusses general influences on the creation and enforcement of community law and models of economic integration, and specifically analyses individual areas of law, focusing on economic issues. These areas are civil law, the functioning of financial markets, corporate law and commercial law in the broad sense, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods and free movement of persons. Key words: White Paper on the future of Europe, Brexit, civil law, directives, European Commission, financial markets, commercial law, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, integration models, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods, free movement of persons, secondary legislation, common market, Co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

Jure Globočnik, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

Jure Globočnik, Podjetje in delo, 3-4/2017Zusammenfassung: Der vorliegende Aufsatz behandelt standardessentielle Patente (SEP) im Lichte des Europäischen Marktmachtmissbrauchsverbots (Art. 102 AEUV). Nach einer einleitenden Vorstellung der Standardsetzung und der FRAND-Verpflichtungen (engl. fair, reasonable and non-discriminatory) wird das Verhältnis zwischen Kartellrecht und Patentrecht erörtert. Dabei ist festzustellen, dass heutzutage die beiden Rechtsgebiete als komplementär betrachtet werden. Im zentralen Teil des Aufsatzes wird der Frage nachgegangen, wann eine Handlung des SEP-Inhabers als missbräuchlich im Sinne des Europäischen Kartellrechts angesehen werden kann. Zunächst werden die Besonderheiten der Marktbeherrschung auf Technologiemärkten vorgestellt, insb. die hohen Wechselkosten und die sich daraus ergebenden Lock-in-Effekte. Danach werden einzelne Missbrauchskonstellationen kritisch erörtert, beginnend mit Lizenzverweigerung und Lizenzierung zu diskriminierenden, unfairen bzw. unangemessenen Bedingungen. Besondere Aufmerksamkeit wird der gerichtlichen Geltendmachung von Ansprüchen aus Patentverletzung und der damit verbundenen Huawei-Entscheidung des EuGH gewidmet. Diese Rechtsfrage war in jüngster Zeit nämlich Gegenstand zahlreicher Gerichtsentscheidungen und lebhafter Diskussionen in der Literatur und ist für die beteiligten Unternehmen von erheblicher wirtschaftlicher Bedeutung. Abschließend wird die Sanktionierbarkeit des Patenthinterhalts im Europäischen Recht erörtert und mit der US-amerikanischen Regelung verglichen. Schlagwörter: Missbrauch marktbeherrschender Stellung, Marktmachtmissbrauch, standardessentielle Patente (SEP), Art. 102 AEUV, Patentverletzungsklage, smartphone wars, Huawei-Entscheidung, Kartellrecht, Patentrecht Naslov: Smartphone wars in zloraba prevladujočega položaja imetnikov patentov, ki so bistveni del standarda Povzetek: V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Delovna razmerja

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Nekatera odprta pravna vprašanja postopkov pri urejanju prostora in izdaji gradbenih dovoljenj

Franci Gerbec, 1.10.2016

Urejanje prostora

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Pri zakonskem urejanju prostora, zlasti pri prostorskem načrtovanju in izdaji gradbenih dovoljenj, gre vedno tudi za poseg v pravno varovane interese in pravice tretjih oseb, ki niso investitor ali predlagatelj posega v prostor. Zato po naravi stvari nastane soočenje oziroma konflikt med različnimi javnimi interesi, med javnimi in zasebnimi interesi ter tudi med različnimi zasebnimi interesi. V prispevku so povzeta nekatera ključna odprta pravna vprašanja in učinkovitost njihovega usklajevanja in uveljavljanja ter ključna "orodja" oziroma načini v veljavni in predvideni novi zakonski ureditvi na tem področju. Učinkovitost usklajevanja teh interesov je nevralgična točka postopkov urejanja prostora in dovoljevanja gradenj. Avtor zato ob primerjavi z ureditvijo teh mehanizmov v nekaterih drugih državah predlaga uvedbo nekaterih podobnih rešitev v novi zakonodaji, kot je na primer ustanovitev Gradbenega sveta pri Vladi Republike Slovenije in strokovnih (izvedenskih) teles pri upravnih enotah, ki izdajajo gradbena dovoljenja. Predlaga tudi uvedbo različnih oblik zunajsodnega reševanja sporov na tem področju kot metode, ki je v primerjavi s sodnimi postopki učinkovitejša. Ključne besede: urejanje postopka in izdaja gradbenih dovoljenj, usklajevanje in uveljavljanje javnih ter javnih in zasebnih interesov, veljavni in novi zakonski mehanizmi na tem področju, zunajsodno reševanje sporov Title: Some Open Legal Questions of Procedures in Spatial Management and Issuing of Construction Permits Abstract: Process of spatial legal regulation, especially spatial planning and issue of building permits, always presents intervention into legally protected interests and rights of third parties, who are not investors or proposing spatial interventions. Such interventions by their nature introduce confrontation of different public interests, of public and private interests and also of different private interests. The article summarizes some key open l
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Ekonomska analiza sprejetja Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu

Tjaša Geč, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Geč, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek na abstraktni ravni analizira, upoštevajoč tako pozitivne kot negativne recenzije Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), kaj bi njeno sprejetje in uporaba pomenili za stroškovno najbolj učinkovite in zaželene (čezmejne) transakcije. Čeprav jo je v skladu s svojim delovnim programom za leto 2015 in z namenom modifikacije Komisija umaknila s seznama zakonodajnih predlogov, ta opcijski instrument ostaja relevanten za obravnavo, saj lahko služi kot referenčni model za pripravo novega predloga, ki bo del ambiciozne zakonodaje na področju enotnega digitalnega trga. V prvem delu se avtorica osredinja na trenutno veljavno evropsko prodajno pravo, ki zaradi razlik v pogodbenopravnih režimih držav članic ne dosega potenciala, ki ga ponuja enotni trg 500 milijonov potrošnikov. Predstavljene so tudi glavne ovire, povezane s stroškovnimi funkcijami podjetij, ki le-ta odvračajo od vstopa na tuje trge, in novosti, ki jih na področje evropskega prodajnega prava prinaša predlog uredbe. Drugi del pa se koncentrira na analizo stroškov in koristi uvedbe predloga ter predvideva ravnanje podjetij glede na različne ravni evropskega standarda potrošniških pravic. Čeprav je uredbi na idejni ravni mogoče pripisati revolucionaren pomen, saj v evropski prostor vnaša izvirno koncepcijo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki je bila do nedavnega nepredstavljiva, ima v konkurenci pogodbenih režimov malo možnosti za implementacijo. Problematična sta predvsem narava in področje uporabe instrumenta, ki v nasprotju z namenom uredbe - reducirati transakcijske stroške in posledično spodbuditi čezmejne transakcije - zvišujeta stroške, ki bremenijo zlasti mala in srednja podjetja. Ključne besede: skupno evropsko prodajno pravo, CESL, transakcijski stroški, stroški usklajevanja, pravna varnost, čezmejne transakcije, evropski standard potrošniških pravic, opcijski instrument Title: Economic Analysis of Opting into the Common European Sa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU - Spremembe Lizbonske pogodbe v zvezi s predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Ines Grah, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pogoji za fizične in pravne osebe, ki so vlagale ničnostne tožbe na Sodišče EU, so veljali za posebno stroge in so jim preveč omejevali dostop do sodnega varstva. Avtorica v prispevku obravnava spremembe, ki jih je v zvezi s tem prinesla Lizbonska pogodba v četrtem odstavku 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Najprej predstavi vrste izpodbojnih aktov EU ter pogoja dvostopenjskega testa neposrednega in posamičnega nanašanja. Po opisu sprememb Lizbonske pogodbe v opredelitvi aktov EU predstavi in kritično ovrednoti aktualno sodno prakso Sodišča EU, v kateri je opredeljen pojem predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Nazadnje razkrije svoj pogled na to, ali so se, upoštevaje tudi druge spremembe v Lizbonski pogodbi, možnosti posameznikov, da vložijo ničnostno tožbo na Sodišče EU, izboljšale. Ključne besede: Lizbonska pogodba, ničnostna tožba, četrti odstavek 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, pogoji za fizične in pravne osebe, predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov Title: Individuals in the Action for Annulment Procedure before the Court of Justice of the European Union - Changes Brought by the Treaty of Lisbon with Regard to Regulatory Acts which do not Entail Implementing Measures Abstract: Conditions for natural and legal persons that filed an action for annulment before the Court of Justice of the European Union were considered particularly strict and limited their access to justice. The author discusses changes brought by the Treaty of Lisbon in Article 263(4) of the Treaty of the Functioning of the European Union. At first, she introduces types of reviewable acts in the EU and conditions of direct and individual concern. After the description of changes in the Treaty of Lisbon that consider classification of EU acts, she presents and assesses the latest case law of the Court of Justice of the European Union that defines the term "regulatory act which does not entail implementing measures". Finally
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ali mora biti sklep Vrhovnega sodišča o nedopustitvi revizije obrazložen

Aleš Galič, 1.10.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Dopuščena revizija ter usmerjanje in poenotenje sodne prakse kot glavni namen Vrhovnega sodišča 3. Kritika reforme in njene domnevne neskladnosti z Ustavo 4. Stališča ustavnih sodišč vzhodnoevropskih držav 5. Praksa ESČP glede neobrazloženosti odločb o nedopustitvi dostopa do vrhovneg
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Novosti novele Zakona o prevzemih (ZPre-1G)

Gorišek Aleš, Pšeničnik Dušan, 1.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Gorišek, Dušan Pšeničnik, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Rešitve predloga ZPre-1G 2.1. Minimalni prag uspešnosti obvezne prevzemne ponudbe 2.2. Pravična cena ob izključitvi oziroma izstopu manjšinskih delničarjev v primeru predhodne prostovoljne prevzemne ponudbe 2.3. Pravična cena v primeru predhodne zahteve za sodno varstvo 2.4. Prep
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Pogodba o tujih investicijah z zasebnopravnega vidika

Peter Grilc, 1.2.2015

Obligacije

Peter Grilc, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Obravnavani so nekateri vidiki problematike tujih investicij z vidika zasebnega, posebej pogodbenega gospodarskega prava. Avtor obravnava vrste in tipe tujih investicij, tako posredne kot neposredne investicije, in jih med seboj razmejuje, posebej pa opozarja na nekatere vidike konkurenčnopravne problematike, zlasti presojo koncentracij z vidika skupnega podjema. Predstavljen je temeljni okvir s področja mednarodnega javnega prava. Obravnava pogodbo in pogodbene varovalke, tako v predpogodbeni fazi kot tudi v fazi že sklenjenega posla, in opozarja na temeljne funkcije pogodbe pri določanju pravic in obveznosti pogodbenih strank, saj kompleksnost investicijskega posla in njegov dolgoročni značaj zahtevata posebej široko vnaprejšnje predvidevanje vseh poslovnih situacij, s ciljem zavarovati investicijo tudi pogodbeno. Pogodba praviloma izhaja iz obligacijskopravnih kavtel o dispozitivni naravi zakonskih določb in prostega urejanja obligacijskih razmerij, pogodbene stranke praviloma izhajajo iz čim ožjih omejitev, ki jih postavljajo koneksni predpisi, pogodba pa je praviloma zapisana na tak način, da gre za pogodbo kot zakon med strankama. Ključne besede: tuja vlaganja, vrste tujih vlaganj, neposredna in posredna tuja vlaganja, pogodba, mednarodno javno pravo, varovalke Title: Foreign Investments Contract from a Private Law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Izbrani procesnopravni vidiki sodnikove oblasti in odgovornosti v slovenski ter nemški procesnopravni ureditvi

Urška Grm, 1.2.2015

Sodišča

Urška Grm, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Pomemben vidik razumevanja modernih civilnoprocesnih ureditev danes pomeni obravnava razmerij med procesnopravnimi udeleženci v postopku. Novejša reformna prizadevanja nemškega zakonodajalca, po katerem se vse pogosteje zgleduje slovenski zakonodajalec, so usmerjena v poudarjanje aktivne vloge sodnika. Trend razvoja sodniške funkcije je usmerjen v sodnikovo spodbujanje udeležencev postopka, da učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja izvajajo potrebna procesna dejanja. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kje so meje sodnikove razjasnjevalne oblasti in odgovornosti v pravdnem postopku, oziroma kakšna je minimalna potrebna sodnikova aktivnost v izbranih procesnopravnih situacijah. V slovenskem pravnem redu je pomembno razlikovanje med zakonsko določeno sodnikovo aktivnostjo v zvezi z izvrševanjem materialnega procesnega vodstva ter ustavno zahtevo, po kateri mora sodnik zagotoviti in spoštovati pravico strank do izjave v postopku. Prispevek je nadalje usmerjen v potrditev teze, da se v skladu s procesnopravno ureditvijo od sodnika zahteva aktivno ravnanje v smeri spodbujanja procesnopravnih aktivnosti strank in prizadevanje za pospešitev postopka. Končno je analiza usmerjena v potrditev stališča, da kljub izpolnjenemu pogoju "zadostne (potrebne) skrbnosti" na strani strank to ne sme pomeniti, da se breme in odgovornost za rezultat postopka prelaga na sodnika, pri čemer bi bilo strankam zagotovljeno, da bi jim moral sodnik (vselej) pomagati pri navajanju ustrezne trditvene podlage in pri navajanju dokaznih predlogov. Ključne besede: pravdni postopek, materialno procesno vodstvo, sodnikova razjasnjevalna oblast, odprto sojenje, načelo sodnikove nepristranskosti, uresničitev pravice stranke do izjave v postopku, pravica do sojenja v razumnem roku Title: Selected Procedural Aspects of Judicial Authority and Responsibility in the Slovenian and German Procedural Regulation Abstract: Relationships between the parties to the proceedings represent a
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Položaj prokurista v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah prokuristu z določitvijo pogoja, da mora iti za dejanja v okviru pravne sposobnosti, daje pravico opravljati pravna dejanja le na materialnopravnem področju. Izključuje - brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika - procesna dejanja (vložitev tožbe ali pravnega sredstva, podelitev pooblastila za pravdo). Na opravo procesnih dejanj se namreč nanaša sposobnost biti stranka, ki je procesna ustreznica pravni sposobnosti materialnega prava. Sodna praksa Vrhovnega sodišča je neenotna, kar ruši predvidljivost, pravno varnosti in enakost pred zakonom. Trenutna ureditev je slaba. Zakonodajalec naj čimprej intervenira. Po vzoru relevantnih tujih ureditev (nemške, avstrijske, hrvaške) naj zagotovi, da bo imel prokurist po zakonu pooblastilo tudi za opravo procesnih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Odprta pravna vprašanja sedanje ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Franci Gerbec, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava pravna vprašanja glede nadaljnje uporabe zakonskih predpisov, ki urejajo pravno podlago za veljavne občinske odloke o osnovah in merilih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in se v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 še naprej uporabljajo, do sprejetja novega sistema obdavčitve nepremičnin. Pri tem povzema ključne ugotovitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede ocene ustavnosti in zakonitosti številnih občinskih odlokov, ki urejajo odmero nadomestila, in jih primerja z odloki 39 največjih slovenskih občin na podlagi lastne analize vsebine teh odlokov. Avtor na koncu prispevka predlaga nekatera možna izhodišča za morebitne spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje s tega področja, če ne bo kmalu sprejet nov sistem obdavčitve nepremičnin, saj so številni odloki neskladni s sprejetimi ugotovitvami in odločitvami Ustavnega sodišča Republike Slovenije oziroma z Ustavo Republike Slovenije ter zakoni s tega področja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Problematika dodatnih pogojev ali zahtev prodajalca pri prodaji podjetja v državni lasti z vidika pravil o državnih pomočeh

Peter Grilc, 1.8.2014

PRORAČUN, Obligacije

Peter Grilc, Podjetje in delo, 5/2014Avtor obravnava trk postopka prodaje in problematike državnih pomoči. Državni prodajalec mora v postopku prodaje podjetij v delni ali celotni državni lasti v celoti upoštevati pravila EU o državnih pomočeh, sploh če se prodaja ne izvede s prvo prodajo ali s prodajo na borzi. Za prodajo zunaj organiziranega trga mora biti izpolnjena vrsta pogojev. Temeljno vodilo je, da ne gre za državno pomoč, če državni prodajalec ravna tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnal zasebni prodajalec, ki ga pri prodaji vodi interes maksimiranja prodajne cene. Neekonomske/necenovne zahteve državnega prodajalca so problematične z vidika presoje nedopustnih državnih pomoči, ker državni prodajalec v zameno zanje praviloma prejme nižjo kupnino. Pogoje se sicer praviloma postavlja vsem potencialnim ponudnikom, kar na prvi pogled zagotavlja neselektivnost in nediskriminatornost, sporno pa je, če bodoči kupec sprejme obveznost, naloženo s strani prodajalca. Če kupec sprejme zaveze, ki neposredno ali posredno ne vplivajo na kupnino, praviloma ne bo šlo za državno pomoč, kar pomeni, da vsi pogoji, s katerimi je pogojena privatizacijska transakcija, niso nujno državna pomoč. Praviloma ne bodo problematični pogoji, ki so utemeljeni na prizadevanju, ne pa na rezultatu kupca, in pogoji, ki jih vsebuje podvojena nacionalna zakonodaja, če je ta seveda v skladu z evropskim pravnim redom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Pogodbe o prodaji blaga in pogodbe o opravljanju storitev z vidika mednarodne pristojnosti v pogodbenih zadevah

Tina Grum, 1.8.2014

Obligacije

Tina Grum, Podjetje in delo, 5/2014Avtorica se v prispevku ukvarja z uporabo pravil o mednarodni pristojnosti v pogodbenih zadevah. Zaradi vedno večjega evropskega trga in s tem večjega števila čezmejnih pravnih odnosov med fizičnimi in pravnimi osebami v EU je mogoče v prihodnje pričakovati, da se bo pred slovenskimi sodišči znašlo vedno več sporov z mednarodnim elementom. Sodišča bodo morala najprej ugotoviti, ali so pristojna odločati o sporu, pri čemer pa se bodo lahko srečala tudi z vprašanjem opredelitve spornega pravnega razmerja kot pogodbe o prodaji blaga ali pogodbe o opravljanju storitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Odvzem premoženja nezakonitega izvora in kazensko pravo

Primož Gorkič, 15.10.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Obligacije

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2013Avtor analizira nekatere vidike razmerja med kazenskim pravom in civilnopravnim ukrepom odvzema premoženja nezakonitega izvora, kot ga pozna slovenski Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakonodajalec je v postopek odvzema vključil več točk, ki postopanje pristojnih organov po ZOPNI navezujejo na tek (pred)kazenskega postopka zaradi tako imenovanih kataloških kaznivih dejanj. Ta navezava sicer krepi legitimnost odvzema premoženja nezakonitega izvora, ker ta nikoli ne more povsem nadomestiti kazenskega pregona. Vendar pa zaradi teh prepletanj lahko trpi učinkovitost postopkov odvzema. Ti lahko potekajo pravzaprav le, dokler se zoper osebo, katere premoženje je predmet finančne preiskave in postopka odvzema, vodi kazenski postopek.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških sporov

Aleš Galič, 5.10.2012

TRGOVINA

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2012Različne direktive EU, priporočila Komisije ter številni programi EU na področju potrošniškega prava spodbujajo, v nekaterih primerih pa že zapovedujejo vzpostavitev shem zunajsodnega (alternativnega) reševanja sporov (ARS). Stroškovno tveganje pravde je praviloma za potrošnika glede na vrednost tipičnega potrošniškega spora preveliko. Poleg tega je značilnost potrošniškega razmerja v dejanski neenakosti med trgovcem in potrošnikom glede (med drugim) izkušenj glede ravnanja v sporu, poznavanja prava ali dostopa do pravnih informacij ter glede financiranja postopka. Neobstoj zunajsodnih mehanizmov za reševanje potrošniških sporov dejansko pogosto pomeni, da potrošnik nima realne možnosti pravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Nova ravnotežja med organi kazenskega postopka po ZKP-K

Primož Gorkič, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2012Z novelo Zakona o kazenskem postopku, ZKP-K, je slovenski zakonodajalec prikrito, a korenito reformiral slovenski kazenski postopek. Pri tem ne gre zgolj za uvedbo pogajanj in sporazumevanja o priznanju krivde. Pomembnejši je premik v smeri dejanske krepitve pomena organov predkazenskega postopka. Posledica uvajanja dogovornega reševanja kazenskih zadev je neizogibno odprava glavne obravnave z dokaznim postopkom. To je faza postopka, ki jo je obvladovalo sodišče, ki je historični dogodek zaradi odločitve o obtožbi preučevalo in spoznavalo prav na glavni obravnavi. Hkrati je slovenski zakonodajalec na sklenitev sporazuma o priznanju krivde v predkazenskem postopku navezal tudi razširitev možnosti vlaganja neposredne obtožnice. S tem je pokazal, da odstopa od koncepta obvezne sodne preiskave. S tem se še dodatno krepi pomen gradiva, ki se zbere v predkazenskem postopku. Zato način uvedbe sporazumevanja o priznanju krivde v slovenski postopek najbolj očitno slabi položaj sodišča in ga postavlja v položaj, ko je odvisno od gradiva, ki ga zbereta policija in državni tožilec v predkazenskem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄2

Plačila provizij zavarovalnim posrednikom

Grilc Peter, Juhart Miha, 13.4.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Peter Grilc, Miha Juhart, Podjetje in delo, 2/2012Avtorja v članku obravnavata vrsto vprašanj. Prvič, ali iz prvega odstavka 224. člena Zakona o zavarovalništvu izhaja, da je zavarovalnica dolžna plačati provizijo za posredovanje zavarovalnemu posredniku, tudi če med zavarovalnico in posrednikom ne obstaja veljaven dogovor glede plačila provizije in prav tako ni dano kakršnokoli pooblastilo zavarovalnemu posredniku s strani zavarovalnice. Drugič, ali obstaja dolžnost zavarovalnice, da plača provizijo, če dolžnost plačila ni izrecno pisno dogovorjena z zavarovalcem, ki ima s posrednikom sklenjeno pogodbo o posredovanju. Tretjič, zanimajo nas druge morebitne zakonske podlage, na temelju katerih je zavarovalni posrednik, ki ima z zavarovalcem sklenjeno pogodbo o zavarovalnem posredovanju, z zavarovalnico pa nima sklenjenega nobenega dogovora glede plačila provizije, upravičen zahtevati plačilo provizije od zavarovalnice, in končno pravica do posredniške provizije po prenehanju pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Ustava in delovanje parlamentarnega sistema

Franc Grad, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor obravnava ustavno ureditev parlamentarnega sistema in na njej temelječo zakonsko ureditev in ureditev v poslovniku državnega zbora. V tem okviru se posebej posveča oblikovanju vlade ter prenehanju funkcije vlade oziroma posameznih ministrov. Pri tem kritično obravnava ustavne
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(4) 7(2) 6-7(61) 5(4)
5-6(4) 3-4(3) 2(6) 1(6)

Leto objave

2017(8) 2016(3) 2015(4) 2014(4)
2013(1) 2012(4) 2011(4) 2010(6)
2009(3) 2008(5) 2007(4) 2006(4)
2005(2) 2004(7) 2003(4) 2002(5)
2001(2) 2000(5) 1999(3) 1998(3)
1997(1) 1996(1) 1995(3) 1993(3)
1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov