Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 106)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Promet s kmetijskimi zemljišči

mag. Žiga Rejc, 1.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijstvo

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči. Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Postopki v družinskih zadevah po sprejemu Družinskega zakonika

Vesna Rijavec, 1.10.2017

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Postopki v družinskih zadevah so v prispevku obravnavani po sistematiki civilnega procesnega prava, vendar upoštevaje reformo, ki je posledica sprejema Družinskega zakonika in sodobnih teženj. Na prvem mestu avtorica ocenjuje prenos pristojnosti z upravnih organov na sodišča. Sledi razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom z razlogi za opravljeno zakonodajno izbiro in primerjalnopravnimi utemeljitvami. Pomemben del je seznam posameznih postopkov z navedbo vrste pristojnosti in postopka. Predstavljene so poglavitne značilnosti sporov v pravdnem postopku in značilnosti nepravdnih postopkov. Poudarek je na temeljnih načelih civilnega procesnega prava, ki so prilagojena naravi posameznih postopkov. Predstavljene so rešitve za varstvo otrokovega položaja. Avtorica na vseh mestih upošteva že sprejeta določila in predlaga še potrebne zakonodajne ukrepe. Ključne besede: sodna ali upravna pristojnost, družinska zadeva, pravdni postopek, nepravdni postopek, položaj otroka v sodnem postopku, otrokova največja korist Title: Procedures in Family Matters after Enactment of Family Code Abstract: The author presents different procedures in family matters following the legal structure of a civil procedure, with regard to the legislative reform due to the enactment of new Family Code. In the first place, the author evaluates the radical transfer of jurisdiction from administrative authorities to the courts, and the division between litigious and non-contentious procedure, contemplated with comparative legal issues. The important part is the list of court proceedings with corresponding types of procedure and presentation of main procedural characteristics. The emphasis is on the general principles adapted to the specific nature of procedure in family matters. There is a profound analysis of the child''s position within the court proceedings. The author at all times considers the enacted rules and gives suggestions for necessary future legislative
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Odgovornost projektanta za napake gradbe

Ivan Ravbar, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Ivan Ravbar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V prispevku so pojasnjeni pravna narava projektantove odgovornosti za napako gradbe in naročnikovi zahtevki zoper projektanta. Ključne besede: pogodba o izdelavi projekta, napaka projekta, napaka gradbe, odgovornost projektanta Title: Designer’s Liability for Defects in Construction Abstract: The article explains the legal nature of designer's liability for defects in construction and claims brought by clients against designers. Key words: project contract, project defects, buildings defects, designer's liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Prenehanje stavbne pravice - razprava o mitu kogentnosti nadomestila

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.8.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Po mnenju avtorjev prispevka je dosedanja, pri domačih piscih univerzalno sprejeta razlaga določb SPZ o posledicah prenehanja stavbne pravice zmotna. V celoti namreč - kljub njihovim ugotovitvam, da v tujini praviloma ni tako in da naj bi bile nekatere določbe SPZ o stavbni pravici "nejasne" - izhaja iz naziranja, da je določba drugega odstavka 263. člena SPZ, ki se glasi "lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine", kogentna oziroma da SPZ ne dopušča situacije, ko bi bil mogoč dogovor o nadomestilu pod navedeno višino. Po prepričanju avtorjev je v dani zmoti mogoče identificirati ključno pomanjkljivost dosedanje splošno sprejete razlage določb SPZ o stavbni pravici, ki v praksi povzroča številne nejasnosti in negotovost. Zato bi bilo treba v prihodnje dosedanjo razlago SPZ v tem delu celovito revidirati ob (pravilnem) izhodišču dispozitivne narave predmetne zakonske določbe - ne pa spreminjati zakona. Ključne besede: stavbna pravica, Stvarnopravni zakonik (SPZ), superficies, nadomestilo, prenehanje, prenehanje stavbne pravice Title: Cessation of the Right of Superficies - the Question of Compensation Abstract: In Slovenia, we have introduced the right of superficies with the Law of Property Code (Stvarnopravni zakonik, SPZ), passed in 2002. Second Paragraph of Article 263 of SPZ states that at cessation of the right of superficies, the owner of the property (land) has to pay to its holder compensation in the minimum amount of one half of the increase in the market price of the property. In numerous papers, articles and commentaries on the law that have been published in Slovenia within the last 15 years, this legal rule has been universally regarded as ius cogens - despite the fact that the authors have established it already by themselves, that foreign legal literature (with much longer
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odgovornost izvajalca za napake objekta, katerih vzrok je pomanjkljivost zemljišča

Ivan Ravbar, 1.2.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Ivan Ravbar, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zakonska ureditev, po kateri mora izvajalec pred začetkom gradnje preveriti primernost zemljišča, sicer odgovarja za napako gradbe, ki je posledica pomanjkljivosti zemljišča, je neustrezna. V prispevku so pojasnjene pomanjkljivosti takšne ureditve in možne rešitve. Ključne besede: gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, napaka gradbe, pomanjkljivost zemljišča Title: Contractor’s Liability for Defects in Construction, whose Cause is a Deficiency of Land Abstract: Regulation, according to which the contractor must verify the suitability of the land prior to the start of construction, or else be liable for any mistake in building, which is caused by the shortcomings of the land, is inadequate. The article explains the shortcomings of such arrangements and the possible solutions. Key words: construction contract, contractor liability, buildings defects, land deficiency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Specialne določbe o dodatnih gradnjah v ZJN-3 - med spremembo pogodbe o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo in postopkom s pogajanji brez predhodne objave

Mužina Aleksij , Rejc Žiga, 1.2.2017

PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje. Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14 Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) ci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Primerjava pravic, dolžnosti in pravnih položajev partnerjev istega in različnega spola v Republiki Sloveniji

Barbara Rajgelj, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Barbara Rajgelj, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorica v prispevku analizira pravice, dolžnosti in pravne položaje partnerjev istega in različnega spola v slovenskem pravu. Analiza je zasnovana kot kronološki pogled na trideset let postopnega razvoja pravne ureditve istospolnih partnerstev pri nas, s poudarkom na poglobljeni analizi razlikovanja med istospolnimi in raznospolnimi partnerstvi, ki so bila uvedena z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Od njegove uveljavitve leta 2005 so se razlike postopoma zmanjševale, večinoma pa bodo odpravljena z novim Zakonom o partnerski zvezi, ki že velja, uporabljati pa se začne februarja 2017. Izziv za prihodnost, po vsej verjetnosti za ustavnosodno presojo, ostajajo zlasti na področju razmerij do otrok, torej upravičenost do postopkov z biomedicinsko pomočjo ter skupna posvojitev, ki sta po Zakonu o partnerski zvezi za istospolne partnerje še naprej izključeni. Ključne besede: partnersko pravo, družinsko pravo, partnerstvo, zakonska zveza, istospolno partnerstvo, spolna usmerjenost, LGBT, človekove pravice Title: Comparison of Rights, Duties and Legal Positions of Partners of the Same and Different Sexes in the Republic of Slovenia Abstract: In this article, the author analyses the rights, duties and legal positions of partners of the same and different sexes in the Slovenian law. The analysis is designed as a chronological review of 30 years'' gradual development of the legal management of same-sex partnerships in Slovenia with the emphasis on an in-depth analysis of differentiation between same-sex and different sex partnerships, introduced with the Same-Sex Partnership Registration Act. Since its introduction in 2005, the differences were gradually reduced, but will mostly be entirely removed with the new Partnership Act, which is already in force and comes into use in February 2017. The challenge for the future, most likely also for constitutional legal judgement, remains mostly in the field of relations towards child
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Evropsko potrdilo o dedovanju

Vesna Rijavec, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku so obravnavani problemi, povezani z evropskim potrdilom o dedovanju (EPD), v Uredbi (EU) o dedovanju št. 650/2012. Preučiti je bilo treba njegove značilnosti v kontekstu nacionalnega prava, ki se uporablja, če uredba ne določa drugače. Za razumevanje uredbe so pomembne ugotovitve o zgledih, uporabljenih pri oblikovanju instrumenta, in tudi upoštevane primerjalnopravne rešitve. Komentirana so pravila postopka, mednarodna pristojnost, določitev pristojnosti sodišča za izdajanje potrdil, izdaja, narava in učinki potrdila ter pravna sredstva. EPD je mogoče izdati le ob mednarodnem elementu, njegova uporaba je fakultativna in ne nadomešča nacionalnega naslova, obseg potrdila je omejen le na ugotavljanje pravic dedičev in volilojemnikov, če jim pripada neposredna pravica do zapustnikovega premoženja. Poseben vidik potrdila so pooblastila izvršitelja oporoke in upravitelja zapuščine. Za podatke o predhodnih vprašanjih za dedno pravico učinki potrdila veljajo. Obravnavana je problematika več postopkov o isti zapuščini. Ključne besede: Evropsko potrdilo o dedovanju, sklep o dedovanju, zapuščina, dedič, volilojemnik, izvršitelj oporoke, upravitelj zapuščine, mednarodna pristojnost, legitimacijski učinek, učinek dobre vere Title: European Certificate of Succession Abstract: The contribution discusses problems of European Certificate of Succession (ESC) in Succession Regulation (EU) 650/2012 to study its characteristics from the point of view of national law, which applies when the Regulation doesn''t determine otherwise. For the understanding of the scope and meaning of the new instrument, the examples followed by the European legislator are of great importance. The author comments the procedural rules, international jurisdiction, competence of the issuing authority, issue of ESC, scope and nature of ESC, effects and legal remedies. ESC can only be issued when the estate of a deceased is situated in at least two diff
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Roki za uveljavljanje neistovetnosti po Dunajski konvenciji - analiza sodne prakse

mag. Janez Rotman, 1.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Rotman, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980 (v nadaljevanju: CISG) določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro ravnanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni je za vsak rok - za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo - določen standard primernega roka, interpretacija pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera in od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo pri nobenem roku govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz drugega odstavka 39. člena CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še zlasti na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo. Pristop noble month, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebno v sodbah sodišč kontinentalnih pravnih sistemov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Odškodninska odgovornost banke za kršitev pojasnilne dolžnosti

Rok Rozman, 2.6.2016

Obligacije, Banke, zavodi

Rok Rozman, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Prispevek obravnava nekatere vidike pojasnilne dolžnosti, ki zavezuje banko v predpogodbeni fazi pri sklepanju bančnih poslov. Predstavljena sta izvor in vloga pojasnilne dolžnosti banke kot pravnega instituta, namenjenega zmanjševanju informacijske asimetrije in zagotavljanju dejanske enakopravnosti pogodbenih strank. Avtor obravnava pravni položaj kršitve pojasnilne dolžnosti in možnosti za pravno varstvo prizadete stranke v okviru obligacijskega prava, s poudarkom na odškodninski odgovornosti banke. Pri tem razrešuje dilemo, ali je treba izhajati iz pravil poslovne ali neposlovne odškodninske odgovornosti, ter kritično primerja pojasnilno dolžnost banke s položajem pojasnilne dolžnosti v medicini. Predstavljena sta obseg pravno relevantne škode in način presoje vzročne zveze, ki mora biti podana med kršitvijo pojasnilne dolžnosti in nastalo škodo stranki. Odškodninski zahtevek zastara s potekom časa, pri čemer se zaradi specifične narave pojasnilne dolžnosti poraja vprašanje dolžine roka za zastaranje odškodninske terjatve in trenutka začetka teka zastaranja. Ključne besede: pojasnilna dolžnost, banka, kršitev pojasnilne dolžnosti, predpogodbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zastaranje Abstract: The article encompasses certain aspects of the information duty, obligatory for a bank at a pre-contractual stage of the conclusion of banking transactions. The origin and role of the information duty of a bank, as a legal institute with the purpose to reduce information asymmetries and ensure effective equality of the contractual parties, are presented. The author discusses the legal status of the breach of information duty and possibilities for the legal protection of the affected party under the law of obligations, with an emphasis on the bank's liability for damages. In this respect, the author resolves the dilemma of application of contractual liability for damages or tort liability and critically compares the info
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ustavno sodišče kot pozitivni zakonodajalec

Ciril Ribičič, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvodno 2. Inovativne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije 3. Sklepne ugotovitve Povzetek V zborniku, ki ga je uredil profesor Allan D. Brewer-Carias, so zbrana številna nacionalna poročila o tem, ali in v kakšnem obsegu posamezna ustavna sodišča delujejo kot pozitivni zakonoda
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Oblikovanje sodne prakse po uveljavitvi ZDR-1

Ivan Robnik, 1.10.2015

Delovna razmerja

Ivan Robnik, Podjetje in delo, 6-7/2015 1. Uvod 2. Sprejeta stališča 2.1. Vpliv uveljavitve ZDR-1 na obstoječa razmerja 2.1.1. Presoja zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas 2.1.2. Upoštevanje roka za odpoved iz poslovnega razloga 2.1.3. Odločanje o sodni razvezi v
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Prenos sredstev in obveznosti banke

Jernej Radež, 1.8.2015

Banke, zavodi

Jernej Radež, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Predstavitev razvoja prenosa sredstev in obveznosti v bančnem pravu ZDA 2.1. Splošno o vlogi FDIC v bančnem sistemu ZDA 2.2. Transakcije P&A 2.3. Vrste transakcij P&A 3. Prenos sredstev in obveznosti v okviru Direktive 2014/59/EU 3.1. Razlogi za ureditev instituta v harmoniziran
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Prodaja blagovne znamke - med svobodnim in omejenim prenosom

Martina Repas, 1.8.2015

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Teorija omejenega in svobodnega prenosa znamke 3. Prenos znamke v mednarodnih pravnih aktih 3.1. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine 3.2. Sporazum TRIPS 3.3. Pogodba o pravu znamk 4. Prenos znamke v pravnih aktih EU 5. Prenos znamke po pravilih slovenskega ZIL-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Odgovornost proizvajalca za proizvod: aktualna vprašanja

Kevin Rihtar, 1.8.2015

Obligacije

Kevin Rihtar, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Vpetost produktne odgovornosti v evropsko pravo 2.1. Umestitev instituta v pravu EU 2.2. Režim produktne odgovornosti po Direktivi 2.2.1. Proizvod 2.2.2. Subjekti 2.2.3. Pojem napake 2.2.4. Dokazno breme 2.2.5. Razbremenilni razlogi 2.2.6. Obseg odgovornosti in vrst
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Definiranje upoštevnega trga po uvedbi ekonomskega orodja za ugotavljanje konkurenčnega pritiska na zvišanje cen

Tjaša Repinc, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tjaša Repinc, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica ugotavlja, da tudi po spremembi ameriških Smernic o horizontalnih združitvah leta 2010 glede definiranja upoštevnega trga in z uvedbo ekonomskega orodja Upward Pricing Pressure (UPP) definicija trga v ZDA ohranja svojo pomembno vlogo. UPP je namreč izrecno pridržan le za ugotavljanje enostranskih učinkov v primeru, ko se združujeta podjetji, ki proizvajata diferencirane proizvode. Evropska komisija ni sledila ZDA s spremembo svojih Smernic o presoji horizontalnih združitev, saj sta 24. in 28. točka ustrezna podlaga za uporabo UPP. Do zdaj ga je uporabila v dveh zadevah združitev, in sicer v zadevi Hutchison 3G (H3G)/Orange Austria in UPS/TNT Express, njene odločitve pa bi v prihodnosti utegnile vplivati na presojanje koncentracij s strani Agencije za varstvo konkurence (AVK), še posebej, če bi odločala v podobnih zadevah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Kje so meje lobiranja

Ciril Ribičič, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razbremenilni razlogi poslovne odškodninske odgovornosti

Mitja Robin, 1.6.2014

Obligacije

Mitja Robin, Podjetje in delo, 3-4/2014V prispevku obravnavam razbremenilne razloge poslovne odškodninske odgovornosti po slovenskem Obligacijskem zakoniku (240. člen), s poudarkom na analizi različnih koncepcij poslovne odškodninske odgovornosti, ki jih je na podlagi razbremenilnih razlogov razvila slovenska pravna teorija. Starejša teorija je poslovno odškodninsko odgovornost štela za (postroženo) krivdno odgovornost, novejša teorija pa zagovarja objektivno koncepcijo, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji. Po tej se dolžnik razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni mogel (pravilno) izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, ki so zunaj njegove sfere. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da objektivni koncepciji sledijo tudi sodišča. Ugotavljam, da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne najpogosteje irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in zaradi dejstva, da bo končni rezultat v večini primerov enak, ne glede na koncepcijo. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin, ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti), kar moramo presojati po abstraktnih merilih - po standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težavna razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti zanje še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Plačila članom uprav delniških družb

Jasna Rakuljić Zelov, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasna Rakuljić-Zelov, Podjetje in delo, 2/2014Plačila članom uprav so v svetu in pri nas ena najbolj razburljivih tem, saj so po javnem mnenju njihove plače previsoke, plače drugih zaposlenih pa prenizke. V managerski pogodbi, ki jo vsak član uprave sklene z delniško družbo, je ena najpomembnejših sestavin določitev njegovih prejemkov. Prejemki uprave delniške družbe morajo biti javno objavljeni v letnem poročilu delniške družbe, in sicer za vsakega člana uprave posebej. Višina prejemkov (fiksnih in variabilnih) naj bi bila v sorazmerju z nalogami člana uprave, finančnim stanjem družbe in v skladu s politiko prejemkov. Vrsta prejemkov je določena v Zakonu o gospodarskih družbah in v avtonomnih virih stanovskih organizacij (priporočila, kodeksi, kriteriji). V teh predpisih pa ni izrecne določbe o tem, ali lahko uprava prejme plačila tudi od tretjih fizičnih in pravnih oseb ali ne. Slovenska in nemška zakonodaja glede tovrstnih plačil nimata izrecnih določb, zato načeloma niso prepovedana. Vendar pa ta plačila lahko hitro pomenijo korupcijo, posledica so lahko slabe poslovne odločitve uprave, ki lahko nato vodijo družbo v stečaj ali likvidacijo. V zvezi s plačili tretjih oseb slovenske sodne prakse ni. V praksi so mnoge uprave prejemale visoka plačila, obenem pa izčrpavale družbe do propada, medtem ko so drugi zaposleni prejemali nizke plače ali pa plač sploh niso prejemali. Nadzorni sveti torej na tem področju niso opravili svojega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kazenskopravno varstvo patentov - nekateri pravno-ekonomski in primerjalnopravni vidiki

Sara Remškar, 15.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Sara Remškar, Podjetje in delo, 2/2014Patent je pravica intelektualne lastnine, ki varuje izum. Njegovo varstvo se primarno zagotavlja v civilnih postopkih, sekundarno pa na upravnem in kazenskem področju. Teorija ekonomske analize prava ugotavlja, da kazenskopravno varstvo (ekonomsko gledano) ni potrebno, kadar je mogoče s civilnim postopkom doseči, da storilec internalizira stroške kaznivega dejanja. Namen prispevka je analiza vprašanja, ali je kazenskopravno varstvo v primeru kršitve patenta sploh smiselno, pri čemer avtorica temelje postavi s teoretičnim konceptom smiselnosti kazenskopravnega varstva patentov ter primerjavo dveh modelov kazenskopravnega varstva v praksi - kontinentalnega sistema in sistema common law, ki problematiko različno obravnavata. Sledi še aplikacija ugotovitev na slovensko ureditev in predlog ureditve pri nas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Začasne odredbe v pravu industrijske lastnine: pregled sodne prakse

Sara Remškar, 15.2.2014

Intelektualna lastnina

Sara Remškar, Podjetje in delo, 1/2014Začasne odredbe so pomembno sredstvo zavarovanja, s katerim se zavaruje oziroma uredi sporno razmerje še pred uvedbo postopka, med postopkom in celo po njem. V sporih zaradi pravic industrijske lastnine, ki predvsem zaradi narave teh pravic (večina je namreč časovno omejenih) zahtevajo še posebej hitro in učinkovito ukrepanje, so začasne odredbe še toliko pomembnejše. V prispevku sem s pomočjo sodne prakse preverjala, ali je v domači ureditvi taka zaščita zagotovljena. V prvem delu na kratko predstavim pravice industrijske lastnine, njihov pomen za gospodarstvo in sodno varstvo teh pravic, v drugem delu pa s pomočjo domače sodne prakse predstavim ureditev začasnih odredb v pravu industrijske lastnine.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Trajnostna družba - nov mejnik v razvoju (tudi slovenskega) korporacijskega prava?

Žiga Rejc, 31.12.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 8/2013Stalno spreminjajoče se poslovno okolje podjetij zaznamujejo vedno glasnejše zahteve po trajnostnih poslovnih praksah, kar je velik izziv za korporacijsko pravo: postavlja se vprašanje, kako oblikovati ustrezno obliko družbe, ki bi podjetjem omogočala tako doseganje dobička kot tudi nefinančnih ciljev oziroma zadovoljevanje interesov deležnikov, ki niso lastniki. Kot ena od mogočih alternativ se je v ZDA leta 2010 pojavila trajnostna družba (angl. Benefit Corporation): članek je namenjen predstavitvi te nove oblike, njenih glavnih potencialnih prednosti in slabosti, ter njeni primerjavi z nekaterimi vidiki obstoječe slovenske korporacijskopravne ureditve. Avtor ugotavlja, da bi trajnostna družba lahko imela številne pozitivne posledice pri zmanjševanju agencijskega konflikta med trajnostno naravnanimi lastniki, deležniki (nelastniki) in menedžerji. Prinesla bi lahko bistveno izboljšanje možnosti za uspešno povezovanje trajnostno naravnanih podjetij s ciljno skupino kupcev in investitorjev ter tudi odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju nelojalne konkurence in varstvu potrošnikov pred zlorabami videza trajnostnega poslovanja. Vendarle pa bi uvedba trajnostne družbe, kot je predlagana v (ameriškem) modelnemu zakonu, lahko prinesla povečanje možnosti za zlorabe družbe s strani menedžmenta, ki bi skušal svoje osebne interese dosegati na račun družbe in lastnikov. Zato bi kazalo pred njeno morebitno uvedbo v slovenski pravni red opraviti pravno-ekonomsko analizo rešitev, ki jih ponuja, oziroma v povezavi s posameznimi vprašanji izbrati bolj restriktiven pristop od predlaganega v modelnem zakonu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Krizni institucionalni okvir za prestrukturiranje bank in podjetij: kako naprej

Simoneti Marko, Radež Jernej, 15.10.2013

Banke, zavodi

Marko Simoneti, Jernej Radež, Podjetje in delo, 6-7/2013Članek primerja na novo sprejete institucionalne rešitve za sanacijo bank in podjetij v Sloveniji z rešitvami, ki so že v uporabi v bolj razvitih pravnih sistemih oziroma so, na podlagi izkušenj s sedanjo finančno krizo, že v nastajanju na ravni EU. Predlagane so konkretne rešitve za večjo povezanost med sanacijo bank in podjetij v Sloveniji ter za takojšnjo delno uvedbo institutov absolutne prioritete, prisilne dokapitalizacije, prisilne konverzije in prenosa dejavnosti na novo družbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Vpliv ZDR-1 na sodno prakso

Ivan Robnik, 15.10.2013

Delovna razmerja

Ivan Robnik, Podjetje in delo, 6-7/2013V prispevku so obravnavane spremembe dosedanje ureditve delovnih razmerij, ki jih prinaša ZDR-1, z vidika njihovega vpliva na sodno prakso v individualnih delovnih sporih. Dejanski učinek zakonskih sprememb bo razviden šele iz pravnomočnih sodb v delovnih sporih. Prispevek pa želi opozoriti na tiste spremenjene pravne podlage, do katerih se bo sodna praksa vsekakor morala na novo opredeliti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄2

Doktrina cenovnega plenilstva v EU in ZDA skozi perspektivo nadomestitve izgub, izključitvenega namena ter stroškov

Til Rozman, 16.4.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Podjetje in delo, 2/2013Avtor na podlagi analize izbranih najvplivnejših sodnih primerov ter teoretičnih pogledov, v povezavi z normativno podlago ter nekaterimi drugimi relevantnimi dokumenti, predstavi razvoj razumevanja koncepta cenovnega plenilstva v EU in ZDA. Ugotavlja doktrinarne razlike pristopov predvsem glede vprašanja nadomestitve izgub in izključitvenega namena ter podobnosti pri presoji stroškov, ki naj služijo kot merilo. Avtor ugotavlja, da cenovno plenilstvo v EU pomeni predvsem izključnostno cenovno zlorabo, v ZDA pa tudi izkoriščevalsko cenovno zlorabo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(11) 7(1) 6-7(48) 5(12)
5-6(4) 4(1) 3-4(5) 2(12)
1(12)

Leto objave

2018(1) 2017(5) 2016(4) 2015(5)
2014(6) 2013(4) 2012(3) 2011(9)
2010(3) 2009(7) 2008(3) 2007(6)
2006(10) 2005(9) 2004(4) 2003(6)
2002(6) 2001(3) 2000(2) 1999(2)
1998(2) 1996(2) 1995(1) 1994(2)
1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov