Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 22
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 549)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zagotavljanje ekonomske, pravne in socialne varnosti delavcem v novih oblikah dela ter v netipičnih oblikah zaposlitve

Peter Pogačar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo tako načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo ter dojemamo sebe in svet okoli nas. Na te spremembe danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe. Če se trenutno bolj ali manj uspešno spoprijemamo z uporabo in posledicami uporabe (mnogokrat tudi zlorabe) netipičnih oblik dela, pa smo hkrati že priča intenzivnemu razvoju novih oblik dela, ki se po osnovnih parametrih še bolj razlikujejo od do pred kratkim splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve, to je pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Čim hitreje bo torej treba ugotoviti, kakšne bodo posledice novih oblik opravljanja dela (predvsem v smislu pravne, socialne in ekonomske varnosti tistih, ki opravljajo delo), ter se na to ustrezno odzvati. Močna rast netipičnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih tudi ne koristi, na primer zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Klasična pogodba o zaposlitvi bo ostala in mora ostati prevladujoča oblika na trgu dela, vendar moramo sprejeti dejstvo, da novih načinov dela preprosto ne moremo preprečiti in da to niti ne bi bilo smiselno, ampak moramo zagotoviti, da bodo posamezniki, ki opravljajo takšno delo, imeli zagotovljeno ekonomsko, pravno in socialno varnost. Ključne besede: prihodnost dela, nove oblike dela, digitalizacija, ekonomska, pravna in socialna varnost, dostojno delo Title: Providing Economic, Legal and Social Security to Workers in New Forms of Work and Atypical Forms of Employment Abstract: Working environment is nowadays influenced by many factors, among whic
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

Saša Prelič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku. Ključne besede: denarna odpravnina, menjalno razmerje, deleži, poravnalni odbor, sodni preizkus Title: Judicial Test of the Adequacy of Exchange Ratio or Appraisal Remedy for Minority Shareholders Abstract:The article discusses the peculiarities of a judicial test of an exchange ratio and adequacy of appraisal remedy. The author examines the legal positions that entitle shareholders to obtain shares according to the appropriate exchange ratio or to obtain appraisal remedy. Adequacy of the aforementioned rights is legally admissible only within special judicial procedure. Keywords: appraisal remedy, exchange ratio, shares, settlement committee, judicial test
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Odgovornost uprave obvladujoče družbe za zakonitost poslovanja odvisnih družb

Peter Podgorelec, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skrb za zakonitost delovanja je ena temeljnih dolžnosti poslovodstva vsake družbe. V primeru koncernske povezanosti se ta dolžnost razširi še na odvisne družbe, kar pomeni, da je uprava odgovorna za zakonitost delovanja ne le "lastne", to je obvladujoče družbe, ampak tudi odvisnih družb. To izhaja iz splošne določbe 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o skrbnosti in odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora. Zaradi nezakonitosti na ravni odvisnih družb lahko obvladujoči družbi nastane posredna, v nekaterih primerih pa celo neposredna škoda. V zvezi z vzpostavitvijo sistema koncernske "skladnosti" (angl. compliance) in potrebnim informacijskim tokom med družbami v skupini je nekaj pravnih dilem, ki pa so omejene na primere, ko je odvisna družba organizirana kot delniška družba. Ključne besede: koncernske družbe, nezakonitosti na ravni odvisnih družb, dolžnosti uprave obvladujoče družbe, koncernski sistem "skladnosti", implementacija ukrepov in informacijski tok v skupini družb Title: Group Compliance Liability of the Dominant Company's Management Board Abstract: Compliance concern is a fundamental duty of any company management. For a group of companies, this duty also extends to subsidiaries, which means that the management board is not only liable for the compliance of its "own", i.e. dominant company, but also of subsidiaries. This follows from the general provision of Article 265 of the Companies Act (ZGD-1) on the care and liability of the members of the management or supervisory bodies. Due to the unlawfulness at the level of subsidiaries, the dominant company may suffer indirect or, in some cases, even direct damage. In connection with the establishment of the group compliance system and the necessary information flow between companies within the group, certain legal dilemmas exist, which are limited to cases where a subsidiary is organised as a public limited company. Keywords: group of companies, u
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nepravdni in izvršilni postopki v ustavnosodni presoji

Dunja Jadek Pensa, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Dunja Jadek-Pensa, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek je razčlenjen v dva sklopa. V prvem delu poskuša sumarno orisati pomen poštenosti sodnega postopka za udejanjanje vladavine prava in izgrajevanje zaupanja v sodno vejo oblasti. V drugem delu povzema iz izbranih odločb Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na nekatere dileme izvršilnega in nepravdnega postopka. Ideja je približati bralcu ustavnopravno razsežnost s posebnim poudarkom na področju izvršilnih in nepravdnih postopkov, pa tudi osnovne značilnosti razreševanja ustavnopravnih dilem. Ključne besede: načelo pravne države, poštenost postopka, odvzem svobode, obrazložena sodna odločba, zloraba izvršbe, izvršba zaradi zagotovitve stikov z otroki, začasni zastopnik pri izvršbi na stanovanje, odvzem svobode Title: Constitutional Adjudication in Enforcement and Non-Litigious Civil Proceedings Abstract: This article is composed of two parts. The first part briefly outlines the importance of a fair trial for implementing the rule of law and supporting the confidence in judiciary. The second part summarises some of the decisions of the Constitutional Court concerning certain dilemmas of enforcement and non-litigious civil proceedings. The idea is to present a constitutional dimension of these dilemmas and basic characteristics of the rule-governed decision-making when a constitutional issue is raised. Keywords: the principle of the rule of law, fair trial, deprivation of liberty, reasoning of a judgement, abuse of civil enforcement proceedings, enforcement of child arrangements order, provisional representation when selling an apartment in the procedure of execution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

Saša Prelič, 1.8.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku avtor obravnava prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki samoupravni lokalni skupnosti (ali Republiki Sloveniji) omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja je v članku obravnavan v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Evropska kohezijska politika - implementacija v praksi

Irena Prodan, 1.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Prodan, Podjetje in delo, 3-4/20181. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 1.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vročanje pisanj v civilnih postopkih po ZPP-E in e-vročanje

Mitja Podpečan, 1.10.2017

Civilni sodni postopki

Mitja Podpečan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Spremenjena in dopolnjena pravila vročanja drugače kot doslej urejajo nekatere načine vročanja, obveznost prevzema vseh pisanj in ugotavljanje naslova za vročanje, poleg tega pa e-vročanje, ki se bo lahko izvajalo tudi prek informacijskega sistema sodstva. Ključne besede: vročanje, e-vročanje, pravdni postopek, pošteno sojenje, Uredba (EU) št. 910/2014 Title: Service of Documents in Civil Proceedings in Accordance with Act amending the Civil Procedure Act (ZPP-E) and eDelivery Abstract: The amended rules on service regulate differently than before the means of service, obligation to accept all documents, identification of the address for service, and eDelivery, which can also be carried out by the judicial information system. Key words: service of documents, eDelivery, litigation proceeding, fair trial, Regulation (EU) No 910/2014
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja

Marjan Pogačnik, 1.10.2017

Kazenski postopek

Marjan Pogačnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je predstaviti povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja. Predstavljeni so tudi pristopi, ki jih je v zadnjih letih razvilo in implementiralo Okrožno sodišče v Ljubljani. Načrt prenove poslovnih procesov je Okrožno sodišče v Ljubljani pripravilo že junija 2013. Ta je v pretežnem delu že implementiran, gre pa za formiranje tako imenovanega predobravnavnega referata, dodeljevanja določenih zadev s časovnim zamikom, določitev specializiranih sodnikov za reševanje zadev s področja mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete ter za projekt pospešenega obravnavanja določenih kazenskih zadev (postopek fast track) in navsezadnje za organizacijske spremembe okrajnega kazenskega in prekrškovnega področja znotraj sodnega okrožja. Novela Zakona o sodiščih (ZS-I) je v organizacijo okrožnega kazenskega sodstva prinesla pomembno novost, in sicer uvedbo specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Ljubljani šteje skupno 18 sodnikov; pregled numeričnih podatkov, predvsem pa njihova povezava z obsežnostjo in pravno zapletenostjo večine zadev, vodi v nujen zaključek, da je specializirani oddelek na robu kolapsa. V zasledovanju cilja, da se zagotovi ažurno, strnjeno in kakovostno obravnavo zadev, avtor v zaključku prispevka predstavi pobude in predloge Okrožnega sodišča v Ljubljani resornemu ministrstvu v zvezi z načrtovanimi spremembami procesnega zakona, tj. Zakona o kazenskem postopku. Ključne besede: učinkovitost kazenskega sodstva, prenova poslovnega procesa, pospešeno obravnavanje kazenskih zadev, specializirano kazensko sodstvo, organizacijske spremembe sodišča Title: Increase of Efficiency of Criminal Judiciary through Renovation of Business Processes and Reform of Cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Izdelava poslovnih poročil, izjav o upravljanju ter izjav o nefinančnih informacijah v konsolidiranih letnih poročilih in letnih poročilih posameznih gospodarskih družb

Bratina Borut, Primec Andreja, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Andreja Primec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Člani organov vodenja in nadzora morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila (računovodski del in poslovno poročilo) z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, skladna z zakonodajo in računovodskimi standardi. Vsi člani poslovodstva družbe morajo to potrditi s svojim podpisom pod letnim poročilom in njegovimi sestavnimi deli (60.a člen ZGD-1). Najnovejši noveli ZGD-1I in ZGD-1J sta v skladu z zakonodajo Evropske unije prinesli novosti pri vsebini in sestavnih delih ter prilogah poslovnega poročila. Gre za izjavo o upravljanju, izjavo o nefinančnem poslovanju in poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Pomembno se je povečala tudi vloga revizorja, ki mora obe izjavi in priloge pregledati ter podati svoje ugotovitve. Cilj teh novosti je povečati družbeno odgovorno upravljanje gospodarskih družb. Ključne besede: korporativno upravljanje, korporativna družbena odgovornost, poslovno poročilo, izjava o upravljanju, izjava o nefinančnem poslovanju Title: Preparing of Business Reports, Corporate Government Statements and Non-Financial Statements of Consolidated Annual Reports and Annual Reports of Individual Companies Abstract: Members of a company''s management and control bodies shall jointly ensure that annual reports (accounting part and business report) with all component parts, including the corporate governance statement and non-financial statement, are in accordance with legislation and accounting standards. All members of a company''s management body shall confirm this by signing the annual report and the component parts (Article 60a of the Companies Act - ZGD-1). The last amendments of the Companies Act - ZGD-1I and ZGD-1J - have introduced new developments into the content, the component parts and appendices of business reports in accordance with the legislation of the European Union. These are the corporate governance statement, non-financial st
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Instituti varovanja interesa imetnikov deležev pri podjetniških integracijah (pripojitev in vključitev)

Saša Prelič, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V poslovni praksi delovanja gospodarskih subjektov prihaja do različnih oblik njihovega povezovanja in medsebojnega prepletanja. Pri tem gre za uporabo različnih pravnih institutov in različnih pravnih tehnik. Pravo gospodarskih družb take institute omogoča, hkrati pa vzpostavlja sistem zaščite imetnikov deležev pred tveganji poslabšanja njihovega pravnega položaja. Ključne besede: združitev, varovanje imetnikov deležev, denarna odpravnina, informacijske pravice Title: Shareholders’ Interest Protection in Business Integrations (Mergers and Amalgamations) Abstract: Business entities enter different interactions in the course of their business operations, i.e. amalgamations or mergers. The legal framework provides for different legal figures and techniques. The company law not only ensures such legal paths, but also develops a system of rules for shareholders' protection in order to ensure preservation of their legal positions.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Grozljiva pošast Terorizem: izhodišča za premislek

Marko Pavliha, 1.10.2017

Človekove pravice

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek je zasnovan kot uvod k okrogli mizi Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, na kateri bomo razpravljali o opredelitvah in vzrokih terorizma, pravnih okvirih boja zoper terorizem, islamističnem terorizmu, dejavnikih, ki vplivajo na terorizem, in terorističnih napadih v prometu. Poglavitno vprašanje je, ali se bodo zaradi terorizma spremenile naše življenjske navade oziroma ali bomo pripravljeni dopuščati večje posege v človekove pravice in bo v razmerju med svobodo in varnostjo zmagovala slednja. Ključne besede: terorizem, interdisciplinarnost, pravo, islamistični terorizem, vplivni dejavniki, varnost, svoboda, človekove pravice, promet Title: The Horrible Monster of Terrorism: Premises for Consideration Abstract: The article is written as an introduction to the round table Terrorism - Are We Going to Change Our Habits, where we will discuss definitions and reasons for terrorism, the legal framework of counter-terrorism, Islamic terrorism, impact factors and terrorism attacks in transport. The key question is whether we shall change our lifestyle because of terrorism, and, furthermore, if we are prepared to tolerate more interference with human rights, with security prevailing over freedom. Key words: terrorism, interdisciplinarity, law, Islamic terrorism, impact factors, security, freedom, human rights, transport
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Razmerja s podizvajalci pri gradbeni pogodbi

Maja Koršič Potočnik, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Maja Koršič-Potočnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Ker za gradbeno pogodbo velja, da je ena najbolj zapletenih pogodb v Obligacijskem zakoniku (OZ), jo izvajalec zelo redko realizira povsem samostojno, brez podizvajalcev. Zapletene gradnje, ki praviloma zahtevajo sodelovanje podizvajalcev, pa s seboj prinesejo tudi zapletena vprašanja glede njih, med katerimi je prvo že to, kateri subjekti spadajo med podizvajalce, pa tudi vprašanja, povezana s pravico naročnika gradnje, da vpliva na izbiro podizvajalcev, ter z njegovim direktnim plačilom podizvajalcev. V podizvajalskih razmerjih namreč v nekaterih primerih nastane neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca. V zvezi z njim se pri javnih naročilih zastavlja vprašanje, ali lahko podizvajalec, ki se je ob oddaji ponudbe glavnemu izvajalcu odpovedal pravici do direktnega plačila oziroma tega ni zahteval, pozneje premisli in takšno plačilo zahteva. Prav tako aktualno je vprašanje, v katerih primerih je mogoče šteti, da je položaj podizvajalca potrjen, in kdaj ima podizvajalec pravico, da od naročnika zahteva neposredno plačilo po 631. členu OZ, če želi, da zahteva naročnika zavezuje. Ključne besede: definicija podizvajalca, vpliv naročnika na izbiro podizvajalca, neposredno plačilo podizvajalcu, pripoznanje podizvajalčeve terjatve, koneksnost terjatev, cediranje terjatev, izpolnitev pogodbenih obveznosti Title: Relationships with Subcontractors in a Construction Contract Abstract: Due to the fact that the Construction Contract is one of the most complex contracts in the Code of Obligations, it is very rare that the contractor is able to carry out the contract independently without subcontractors. More complex projects typically require engagement of subcontractors, which by default gives rise to complex questions, such as, which entities fall under the category of subcontractors, as well as questions related to the client''s right to influence the selection of subcontractors and regarding direct payment to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Reševanje sporov po pogodbah FIDIC

Plauštajner Konrad, Plauštajner Petja, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Konrad Plauštajner, Petja Plauštajner, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Eden od razlogov, da so pogoji FIDIC zelo uporabni za gradbene in investicijske pogodbe, je dobro razvit sistem reševanja sporov. Izvedba infrastrukturnih projektov je že po naravi zahteven posel, tako v tehničnem kot tudi pravnem smislu. Pomembna sta tako denar kot čas. Če nastane spor med naročnikom in izvajalcem in se projekt izvaja po pogojih FIDIC, se lahko uporabijo predvideni načini razrešitve sporov. Izvajalec mora svoje zahtevke posredovati inženirju, naročnik se s svojimi zahtevki obrne neposredno na izvajalca. Če se sporazum ne doseže, sledi postopek pred komisijo za reševanje sporov, ki jo skupaj imenujeta naročnik in izvajalec in ima enega ali tri člane. Odločitev komisije je zavezujoča, če ji nobena stran ne oporeka. Nezadovoljna stranka mora podati izjavo o tem v 28 dneh po prejemu odločitve in jo posredovati nasprotni strani. Kljub pritožbi sta stranki dolžni znova doseči sporazum. Če nista uspešni, se lahko začne spor pred arbitražo, razen če sta stranki v pogodbi določili pristojnost državnega sodišča. Ključne besede: FIDIC, komisija za reševanje sporov, naročnik, izvajalec, inženir, alternativno reševanje sporov, zahtevki strank, pogodba Title: Dispute Resolution under FIDIC Contracts Abstract: One of the reasons that FIDIC terms (1999) are so popular for construction contracts is the well-developed set of dispute resolution procedures. Implementing infrastructure projects is by its nature a complicated undertaking in both technical and legal terms, involving significant commitments of time and money. If a dispute arises between the Employer and Contractor, dispute resolutions foreseen by FIDIC are available. Under clauses of FIDIC terms, claims are submitted to the Engineer, or directly from the Employer to the Contractor. If a dispute cannot be resolved in this manner, it will then pass to the Dispute Adjudication Board, appointed jointly by the Employer and the Contracto
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Odškodninski zahtevki odvisnih družb in delničarjev zaradi škodljivih navodil in "finančnih izčrpavanj"

Peter Podgorelec, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor v prispevku obravnava odškodninsko odgovornost zaradi "finančnih izčrpavanj" odvisnih družb in uveljavljanje z njo povezanih zahtevkov po pravilih koncernskega prava iz IV. dela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ugotavlja, da so ta pravila do odgovornih oseb strožja kot splošna pravila, olajšujejo pa tudi uveljavljanje odškodninskih zahtevkov upravičencev. To je v skladu s konceptom koncernskega prava, ki je predvsem varovalno pravo. Avtor odgovarja na nekatera odprta vprašanja v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov, posebej pa omeni tudi dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora odvisne družbe. Ključne besede: koncernsko pravo, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, odvisna družba, delničarji/družbeniki Title: Damage Claims of Controlled Companies and Shareholders due to Harmful Orders and »Financial Attrition« Abstract: In this article, the author discusses the damage liability due to "financial attrition" of controlled companies and implementation of associated claims under the rules of corporate group law from Part IV of the Companies Act (ZGD-1). The author concludes that these rules are stricter for responsible persons than what follows from general rules; it is also easier to implement damage claims of beneficiaries. This is in accordance with the concept of corporate group law, which is principally a protective law. The author answers some open questions regarding the implementation of claims, while emphasising particularly the obligations of the organs of a controlled company. Key words: corporate group law, damage liability, implementation of claims, controlled company, shareholders
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Dohodninska obravnava naknadnih vplačil - davčnopolitično ali ustavnopravno vprašanje?

Jernej Podlipnik, 1.8.2017

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V eni od nedavnih sodb je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je obdavčitev oziroma neobdavčitev naknadnih vplačil zgolj davčnopolitično, ne davčnopravno vprašanje. Avtor v članku temu stališču nasprotuje, ker meni, da se z obdavčitvijo naknadnih vplačil krši temeljno ustavnopravno načelo na področju davčnega prava - načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, iz katerega je na področju obdavčitve dohodka izpeljano objektivno neto načelo. To načelo po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije zakonodajalcu nalaga, da z davkom na dohodek obdavči le dohodek, ki pomeni povečanje premoženja v določenem obdobju. Ključne besede: davki, naknadna vplačila, načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, objektivno neto načelo, davčna politika, davčno pravo Title: Are Subsequent Payments to Equity from Personal Income Tax Perspective Tax Policy or Constitutional Law Issue? Abstract: In one of the recent judgements, the Slovenian Administrative Court has ruled that taxation or non-taxation of subsequent payments to equity is merely a tax policy question and not a tax law issue. In this article, the author argues that the view of the Slovenian Administrative Court is incorrect, because it violates the general constitutional tax principle - ability-to-pay principle and the objective net principle, which is derived from it in the field of taxing income. According to the view of the Slovenian Constitutional Court, this principle requires that only income (increase in assets over a certain period) can be taxed with income tax. Key words: taxes, subsequent payments to equity, ability-to-pay principle, objective net principle, tax policy, tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Primernost informacijske podlage kot predpostavke pravila podjetniške presoje

Peter Podgorelec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Primerna informacijska podlaga odločitve je ključna predpostavka pravila podjetniške presoje (angl. business judgment rule), ki si počasi utira pot tudi v slovenskem korporacijskem pravu, čeprav ni posebej uzakonjeno. Primernost pomeni, da je obseg informacij odvisen od posebnosti konkretne odločitvene situacije, zlasti od pomena odločitve za družbo. Pri oblikovanju odločitvene podlage pa je treba upoštevati tudi uveljavljena spoznanja ekonomskih in poslovnih ved. Sodišče presoja, ali je član organa vodenja ali nadzora lahko razumno domneval, da ravna na podlagi primernih informacij. Obramba s sklicevanjem na tretjo osebo kot vir informacij je lahko uspešna le, če je imela tretja oseba ustrezne strokovne kvalifikacije, če je bila neodvisna in če je imela na voljo vse potrebne informacije. Odločevalec mora prepričljivost informacije oziroma nasveta tretje osebe preizkusiti z vso potrebno skrbnostjo. Ključne besede: odškodninska odgovornost, člani organa vodenja ali nadzora, pravilo podjetniške presoje, primerne informacije Title: Information Basis Adequacy as Key Requirement of the Business Judgment Rule Abstract: Adequate information basis for decision-making is a key requirement of the business judgment rule, which is slowly making its way in the Slovenian Corporate Law as well, even if not enacted by law. Adequacy means that the scope of information depends on the specificities of a concrete decision situation, particularly on the impact of decision-making on the company. In developing a basis for decision-making, the established business management findings need to be accounted for as well. It is the court which decides whether the management or supervisory body member was able to reasonably believe that they acted on the basis of adequate information. Defence with reference to a third party as a source of information can only be successful if the third party was professionally qualified, independent and had all necessary info
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2017Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati. Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Prenosljivost in časovna omejenost nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist

Plavšak Nina, Vrenčur Renato, 2.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Plavšak, Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Razmeroma skopa ureditev nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist v praksi povzroča težave pri (pravilni, smiselni) uporabi nekaterih splošnih pravil SPZ. V prispevku avtorja obravnavata vse vidike (ne)prenosljivosti in časovne omejenosti teh vrst služnosti. Obema vrstama služnosti je skupno, da sta samostojno neprenosljivi v tem pomenu, da ju njun imetnik z razpolagalnim pravnim poslom ne more pravno učinkovito prenesti na novega imetnika. Ker sta obe vrsti služnosti ustanovljeni v korist določene osebe, sta vezani na to osebo oziroma dosledneje v primeru pravne osebe na opravljanje podjema te pravne osebe. Zato prenehata samo takrat, kadar preneha ta pravna oseba (služnostni upravičenec) brez pravnega nasledstva. Služnost v javno korist ima dodatno značilnost, da je vezana na pravico upravljati gospodarsko javno infrastrukturo. Zato pravno dejstvo, ki povzroči, da določena oseba pridobi pravico upravljati omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture ustrezne vrste, hkrati povzroči, da nanjo preide služnost v javno korist, ustanovljena za potrebe upravljanja te infrastrukture. Ključne besede: neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, prenosljivost izvedenih stvarnih pravic Title: Transferability and Time Limits of Quasi in Rem Easements and Easements in the Public Interest Abstract: The relatively tight regulation of quasi in rem easements and easements in the public interest in the practice causes problems with (correct, reasonable) application of certain general rules the Law of Property Code. In the article, authors analyze all aspects of (non)transferability and temporal limitation of these types of easements.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Izključitev člana (ustanovitelja) iz zasebnega zavoda

Saša Prelič, 2.12.2016

ZAVODI

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2016Title: Exclusion of a Member (Founder) from an Institution Povzetek: Več oseb je ustanovilo zasebni zavod za opravljanje dejavnosti visokega šolstva. Med ustanovitelji je nastal spor glede ravnanj enega izmed njih, saj naj bi ta domnevno škodoval interesom zasebnega visokošolskega zavoda. Pri tem se postavlja zanimivo pravno vprašanje, ali je v pravnih osebah, ki so organizirane kot zavod, dopustna izključitev člana oziroma ustanovitelja zavoda, in če je, pod katerimi pogoji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 22 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(45) 7(10) 6(9) 6-7(196)
5(57) 5-6(36) 4(7) 3(6)
3-4(58) 2(62) 1(63)

Leto objave

2018(10) 2017(13) 2016(23) 2015(19)
2014(20) 2013(22) 2012(20) 2011(19)
2010(22) 2009(27) 2008(21) 2007(22)
2006(19) 2005(17) 2004(22) 2003(20)
2002(28) 2001(27) 2000(19) 1999(27)
1998(18) 1997(22) 1996(25) 1995(18)
1994(15) 1993(9) 1992(12) 1991(13)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov