Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 480)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

Marijan Kocbek, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad, 1.2.2020

Civilni sodni postopki

Igor Strnad, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

Sancin Vasilka, Turšič Domen, David Osojnik Maks, 1.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže. Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vsebina PID št.1/2020

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020stran 3 Boštjan Koritnik, Lojze Ude Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Curren
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas, 1.2.2020

Intelektualna lastnina

Martina Repas, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Koritnik Boštjan, Ude Lojze, 1.2.2020

TRGOVINA, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Koritnik, Lojze Ude, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

Neža Pogorelčnik Vogrinc, 1.2.2020

Civilni kolizijski predpisi

Neža Pogorelčnik-Vogrinc, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave. Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2) Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence o
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prepoved konkurence direktorja in družbenika družbe z omejeno odgovornostjo

Avtor ni naveden, 1.2.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2020Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Prevzemni instituti v Sloveniji in Makedoniji

Nikola Georgievski, 1.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Nikola Georgievski, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja s prevzemnimi instituti v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljeni so instituti prevzemne zakonodaje po Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Cilj te zakonodaje je učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki manjšinskim delničarjem omogoča, da zapustijo ciljno družbo tako, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Ključne besede: prevzem, prevzemna zakonodaja, prevzemna ponudba, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera Title: Takeover Institutes in Slovenia and Macedonia Abstract: The author discusses the takeover institutes in Slovenia and Macedonia. Presented are takeover institutes within the Slovenian and Macedonian takeover regulation. The aim of the takeover regulation is to legally and effectively regulate the protection of minority shareholders, investors in the securities market and the securities market itself in the process of acquiring or enhancing controlling interest of a stock corporation. The main institute related to the takeover legislation is a mandatory bid for purchasing all the shares. The mandatory bid allows minority shareholders to leave the target company by selling shares at a fair price. Keywords: takeover, takeover legislation, takeover bid, controlling interest, mandatory bid, voluntary bid, takeover threshold, persons acting in concert, takeover intention
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, Obradovič Borko, 1.1.2019

Plače v negospodarstvu, PRORAČUN

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa. Ključne besede: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, javni uslužbenci, upokojitev, odpravnina Title: Some (Still) Unresolved Dilemmas Regarding the Compulsory Retirement of Public Servants Abstract: This paper analyses the provisions of ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, referring to the (as yet) unresolved dilemmas regarding the (compulsory) retirement of public servants, such as the formality and the conclusion of the agreement on the continuation of the employment relationship and related settlement. The authors are delivering the concluding solutions, taking into account the grammatical interpretation and the teleological context of the rule in force at that time. Keywords: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, public servants, retirement, settlement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Revizorjevo poročilo po novem in prenovljenih Mednarodnih standardih revidiranja

Daniel Zdolšek, 1.1.2019

Revizija

Daniel Zdolšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pri izdelavi revizorjevega poročila, ki vključuje mnenje o računovodskih izkazih (posamičnih ali konsolidiranih) revidiranega subjekta, se uporabljajo Mednarodni standardi revidiranja. Maja 2018 so bili objavljeni v slovenski jezik prevedeni nov in prenovljeni Mednarodni standardi revidiranja (novi z oznako 701 ter prenovljeni z oznakami 700, 705, 706, 570 in 720), ki se morajo uporabljati pri revizijah računovodskih izkazov. Nastali so kot odziv revizijske stroke na globalno finančno in gospodarsko krizo, začeto v letu 2008. Namen je (bil) povečanje zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze in njihove revizije, povečanje preglednosti in sporočilne vrednosti revizorjevega poročila, okrepitev komunikacije med revizorjem in različnimi deležniki itd. V prispevku je prikazana sestava revizorjevega poročila in njegove (pomembnejše) vsebine oziroma razdelki, vključno z nekaterimi zgledi, pripravljenimi v skladu z novim in prenovljenimi Mednarodnimi standardi revidiranja. Prikazana je različica revizorjevega poročila (z revizorjevim mnenjem brez pridržkov o računovodskih izkazih revidiranega subjekta), ki se najpogosteje uporablja v praksi. Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjevo mnenje, mnenje brez pridržkov, pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja, Zakon o revidiranju, slovenska ureditev Title: Auditor's Report in Accordance with New and Revised International Standards on Auditing Abstract: International Standards on Auditing are used to prepare an auditor's report that includes an opinion on the financial statements (single or consolidated) of the audited entity. In May 2018, the Slovene translation of new and revised International Standards on Auditing (new with number 701 and revised with numbers 700, 705, 706, 570 and 720) were publicly released. These Standards have to be used in the audits of financial statements. New and revised International Standards on Audit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe – od zadeve Cartesio do zadeve Polbud

Jerneja Prostor, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pravnega okvira ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice ne določajo le pravila Pogodbe o delovanju Evropske unije o svobodi ustanavljanja, temveč tudi sodna praksa Sodišča EU s tega področja. V eni prejšnjih številk te revije so bile obravnavane starejše odločbe Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, in sicer v zadevah Segers, Daily Mail, Centros, Überseering, Inspire Art, SEVIC in Cadbury Schweppes. V tem prispevku pa avtorica podrobneje predstavi še zadeve Cartesio, National Grid Indus, VALE in Polbud. Zadnja v vrsti odločb s tega področja je torej sodba v zadevi Polbud iz leta 2017, s katero je Sodišče EU potrdilo svoja dotlej sprejeta stališča in v mozaik pravil o svobodi ustanavljanja dodalo še dopustnost čezmejnega prenosa zgolj statutarnega sedeža družbe. Ključne besede: svoboda ustanavljanja, statutarni sedež družbe, dejanski sedež družbe, čezmejni prenos sedeža družbe, čezmejno preoblikovanje družbe Title: European Court of Justice on the Transfer of Company’s Registered Office - from Case Cartesio to Case Polbud Abstract: The legal framework for the setting-up of companies, their cross-border business activities and conversions on the territory of another Member State is formed by the relevant provisions of the Treaty on the Functioning of the European Union and the case law of the Court of Justice on the freedom of establishment. In one of the previous issues of this review, decisions of the Court of Justice in cases Segers, Daily Mail, Centros, Überseering, Inspire Art, SEVIC and Cadbury Schweppes were dealt with. In this article, the author presents the Cartesio, National Grid Indus, VALE and Polbud cases. The latter judgement on the freedom of establishment is the decision in Polbud case from 2017, in which the Court of Justice confirmed its positions taken in previous judgments. It added that the cross-border
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sorazmernost in razločnost v kaznovalnem materialnem pravu - doktrinarni primanjkljaj

Boštjan Zrnec Orlič, 1.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Zaradi spremenjene paradigme vrednotenja oblastnega ravnanja, ki je v ospredje začela postavljati človekove (individualne) pravice, se je pravo o prekrških približalo kazenskemu pravu. Zajelo je celotne materialnopravne kazenske garancije, procesnopravne pa z določenimi odmiki, ob možnosti prizadete osebe, da zahteva njihovo popolno zagotovitev. Pripoznanje kaznovalnega značaja prekrškom je ustvarilo potrebo po izoblikovanju jasnega merila razlikovanja med njimi in kaznivimi dejanji. Odločilna razlika je v stopnji družbene nevarnosti, sodobneje rečeno: stopnji materialne protipravnosti ravnanja. Ta element po eni strani narekuje uporabo testa sorazmernosti v celotnem kaznovalnem pravu, po drugi strani pa iskanje presežka pri presoji prekrivanja inkriminacij prekrškov in kaznivih dejanj. V praksi Ustavnega sodišča RS ni izoblikovane teoretično dosledne doktrine obravnave teh problemov. Sporno je stališče sodišča o prosti presoji zakonodajalca na polju kaznovalnega prava, ker ne upošteva načela ultima ratio. V zadevi, v kateri je primerjalo konkurenčni inkriminaciji trgovanja na podlagi notranjih informacij iz Kazenskega zakonika in Zakona o trgu finančnih instrumentov, je sodišče opravilo ozko kvantitativno analizo zakonskih znakov, ne da bi opredelilo jasen vsebinski razlikovalni znak. Ker gre pri regulaciji trga finančnih instrumentov za področje deljene pristojnosti držav članic in EU, bi bilo treba pri presoji prekrška uporabe notranjih informacij upoštevati tudi načelo harmonične razlage. Ključne besede: kaznovalno pravo, kazensko pravo, pravo o prekrških, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, načelo jasnosti in določnosti, načelo razločnosti, test arbitrarnosti, prekrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, pravna dobrina, družbena nevarnost, ne bis in idem, načelo harmonične razlage, trgovanje na podlagi notranjih informacij, Direktiva 2003/6/ES o zlorabi trga Title: Proportionality and Distinc
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice

Denis Baghrizabehi, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Denis Baghrizabehi, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Konkurent prejemnika nezakonite državne pomoči lahko s tožbo v pravdnem postopku doseže vračilo predmetne pomoči, prepreči njeno (nadaljnje) izplačilo in uveljavlja odškodnino. V nasprotju s protimonopolnim pravom ostaja zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči relativno neraziskano področje, sodna praksa držav članic pa skopa. Avtor obravnava razloge, ki botrujejo opisani situaciji. Skozi predstavitev izbranih dognanj primerjalnopravnih ureditev nemškega in avstrijskega prava prispevek kratko oriše tudi določene zaključke, ki lahko služijo kot nastavki razvoja domače doktrine. Ključne besede: zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, klavzula o mirovanju, obveznost priglasitve, nacionalna procesna avtonomija, stopničasta tožba, načelo učinkovitosti Title: Private Enforcement of State Aid Law: Competitor's Action and Comparative Legal Aspects Abstract: The competitor of a recipient of unlawful state aid may, through means of civil litigation, claim the recovery of unlawful aid, prevent its payment and claim damages. While private enforcement of antitrust law is the subject of continuing academic discourse and nuanced approaches in case law, that is not case with state aid law. The author highlights the causes which contribute to the described situation. By enunciating comparative outlooks in German and Austrian legal doctrine, the findings of the present article may contribute to the development of a domestic doctrinal approach. Keywords: private enforcement of State aid law, standstill clause, notification of state aid, action by stages, national procedural autonomy, principle of effectiveness
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Odločanje nadzornega sveta (1. del)

Kristijan Zakšek, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Zakšek, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa Title: Passing of Resolutions by The Supervisory Board (Part 1) Abstract: The main theme of the author's work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law. Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Tožencu ni mogoče očitati kršitve načela sočasnosti, ker je za način izpolnitve pogodbe predlagal deponiranje dovolila pri notarju. Tožnik predlaganega načina izpolnitve (neutemeljeno) ni sprejel, ampak je predlagal, da je toženec tisti, ki naj deponira kupnino pri notarju. Ker obrazloženo glede hrambe listin velja tudi za hrambo denarja, je bil njegov predlog sicer skladen z načelom sočasnosti, vendar pa je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Na pravne posledice iz 105. člena OZ se namreč lahko sklicuje le pogodbi zvesta stranka, tožnika pa za takšnega ni mogoče šteti, saj svoje glavne obveznosti v skladu z načelom sočasnosti ni izpolnil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Vsebina PID št.1/2019

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019stran 3 Jerneja Prostor Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe European Court of Justice on the Transfer of Company's Registered Office - from Case Cartesio to Case Polbud stran 20 Daniel Zdolšek Revizorjevo poročilo po nove
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Pravna narava pogodbe o dobavi in montaži objekta, pregled in prevzem del, jamčevanje za napake

Vesna Kranjc, 1.1.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2019Stranki sta septembra 2013 sklenili pogodbo in jo imenovali kupoprodajna pogodba do faze delni ključ v roke (v nadaljevanju Pogodba). Predmet Pogodbe je izdelava, dobava in montaža stanovanjske hiše Naročnika (v Pogodbi imenovanega kupec) na podlagi načrtov PGD. Te je pridobil Naročnik in jih predložil Izvajalcu (v Pogodbi imenovanemu prodajalec). Pogodbeni rok za dokončanje se je iztekel avgusta 2014. Po Pogodbi Izvajalec v roku petih dni pred dokončanjem pogodbenih del pisno pozove Naročnika k prevzemu objekta; takrat se sestavi zapisnik o prevzemu. Ob prevzemu se ugotovijo vidne napake in določi rok za njihovo odpravo. Če Naročnik odkloni sodelovanje pri prevzemu oziroma zavrne prevzem iz neupravičenih razlogov, se šteje, da je objekt prevzet. Po Pogodbi je rok za reklamiranje skritih napak 30 dni po pojavi napake, objektivni roki so 35 let od prevzema za solidnost gradnje, deset let za streho in fasado, dve leti za preostala dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Kasnejši odstop terjatve, četudi temelji na sklepu sodišča, ne izljučuje možnosti naročnika, da terjatev poravna podizvajalcu, ki se je nanj z neposrednim zahtevnkom obrnil pred tem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Delitev dobička v d. o. o.

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega [dobička] ne ureja drugače. Sodba VS RS III Ips 74/2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Razlaga določbe 112. člena ZDR-1 – primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe

Avtor ni naveden, 1.1.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2019Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Nace Novak, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

2020(10) 2019(13) 2018(11) 2017(17)
2016(19) 2015(15) 2014(20) 2013(16)
2012(15) 2011(18) 2010(15) 2009(17)
2008(12) 2007(18) 2006(16) 2005(12)
2004(19) 2003(17) 2002(26) 2001(24)
2000(22) 1999(31) 1998(18) 1997(14)
1996(18) 1995(12) 1994(15) 1993(6)
1992(9) 1991(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov