Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 457)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Vsebina PID št.1/2018

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018stran 3 Damjan Možina Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja Liability for Damage Related to Public Procurement Procedures stran 29 Nace Novak Izključitev delničarja iz delniške družbe Exclusion of Shar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Informativni dokaz

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018Tožnik je opisal svoje prispevke in hkrati podal oceno, za koliko je zaradi njegovega dela nepremičnina več vredna (priložil je tudi tabelo, ki jo je izdelal privatni izvedenec). Kasnejša dinamika pravde je sicer trditveno podlago tožbe popačila, saj zdaj te, skupne denarne ocene več ni mogoče ločiti na obdobje pred sklenitvijo zakonske zveze ter na obdobje njenega trajanja. Kljub slednjemu pa bi moralo sodišče vprašanje tožnikovih prispevkov, plačanih ali fizično opravljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, vsebinsko obravnavati v dokaznem postopku (z izvedencem). V takšnem procesnem položaju je namreč stališče o tem, da je tožba nesklepčna in zato zahtevek v celoti neutemeljen, neskladno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljenost zahtevka po višini (če je ta sporna) v takšnem položaju dopustno ugotavljati z izvedencem - čeprav gre delno že za informativni dokaz.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Mojca Furlan, 1.1.2018

Obligacije

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Nace Novak, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares. ZG
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Petra Frešer, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Statutarne rezerve delniške družbe

Marijan Kocbek, 1.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava statutarne rezerve delniške družbe kot eno izmed podkategorij rezerv iz dobička. Bistvena razlika med zakonskimi in statutarnimi rezervami je v obligatornosti. Delniška družba je v odločitvi o tem, ali bo imela statutarne rezerve, avtonomna. So pa te dopuščene samo, če statut določa, da ima družba statutarne rezerve. Avtor posebej obravnava, katere so obvezne sestavine pravilne statutarne ureditve teh rezerv, če jih želi družba oblikovati v skladu z zakonom. Zahtevnejša vprašanja so povezana z bilančnopravnimi vidiki izkazovanja statutarnih rezerv, še posebno ob upoštevanju dotiranja ali sproščanja statutarnih rezerv ter izkazovanju njihovega učinka v bilančnem dobičku, ki je tudi sestavni del računovodskih izkazov v letnem poročilu družbe. Avtor obravnava posamezna v praksi odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob statutarnih rezervah, in opredeli tudi možnost, da družba s spremembo statuta ali z novim statutom ukine obstoječe statutarne rezerve. Pri tem je treba opredeliti vir, v katerem se bilančnopravno izkaže učinek takšne ukinitve, to je v povečanem bilančnem dobičku družbe ter hkrati v opredelitvi kategorije prenesenega dobička. Ključne besede:statutarne rezerve, rezerve iz dobička, bilanca stanja, bilančni dobiček, statut delniške družbe Title: Statutory Reserves of a Public Limited Company Abstract: The author discusses the statutory reserves of a public limited company as one of the subcategories of revenue reserves. The essential difference between legal and statutory reserves is that the former are mandatory while the latter are dispositive. The public limited company is autonomous in its decision on whether to have statutory reserves. However, the statutory reserves are permitted only if the articles of association provide that the company has statutory reserves. The author specifically examines which questions need to be addressed in the articles of association if a comp
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Prepovedana plačila delničarjem v d. d.

Primož Novak, 1.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Novak, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Delničarji morajo kot člani delniške družbe ob njeni ustanovitvi zagotoviti plačilo osnovnega vložka, ki tvori osnovni kapital delniške družbe. Osnovni kapital delniške družbe ima poleg določitve sorazmerne udeležbe delničarjev in zagotovitve začetnega kapitala tudi funkcijo varstva upnikov. Zaradi razpršenosti članske strukture delničarjev je v delniški družbi bistvenega pomena, da se vsi delničarji obravnavajo enako in da se jim zagotovi enaka udeležba pri bilančnem dobičku. Vsa druga izplačila ali naklonitve delničarjem so prepovedani, saj se s tem zagotavlja tako varstvo upnikov kot preostalih delničarjev, ki prepovedanega plačila od delniške družbe niso prejeli. Pred prepovedanimi plačili delniške družbe delničarju jih varujeta institut prepovedi vračila vložka in poseben korporacijski zahtevek, s katerim družba ter v njenem imenu manjšinski delničarji in upniki od delničarja, ki je prepovedano vračilo prejel v škodo delniške družbe, zahtevajo vrnitev prepovedanega plačila. Ključne besede: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, koncernsko pravo, korporacijski zahtevek Title: Prohibited Disbursements to Shareholders of a Public Limited Company Abstract: At establishment of a public limited company, the shareholders as its members have to provide an initial contribution which, together with initial contributions of other shareholders, makes up the share capital of the public limited company. In addition to determining the proportional share in the public limited company and ensuring its initial capital, the share capital also has the function of creditor protection. Due to the dispersed shareholder structure of a public limited company, it is of utmost importance to treat all shareholders equally, and to ensure equality in profit sharing. Any other disbursements or endowments to shareholders are prohibited, as this is important to protect creditors and
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Patronatska izjava

Martina Krajnc, 1.2.2017

Martina Krajnc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Patronatska izjava je institut osebnega zavarovanja obveznosti, ki združuje veliko število raznovrstnih izjav - od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Večinoma se uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe želijo izkazati podporo odvisni družbi, da ta lahko sklene pravni posel. Patronatske izjave lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravno zavezo. Za patrona nimajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oziroma ugled. Druga skupina so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Najpogosteje se zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla zmožen izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oziroma kršitve obveznosti. Ključne besede: nezavezujoča patronatska izjava, zavezujoča patronatska izjava, patron, odškodninska odgovornost, pravna zaveza Title: Letter of Comfort Abstract: Letter of comfort is an institute of personal security of obligation, which contains a large number of diverse statements, spanning from statements of good-will with only moral obligations to statements that are close to a guarantee. They are usually used among group companies, when majority owners (companies) want to give some support to a group company, so that it can conclude a legal transaction.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Presoja skrbnosti ravnanja poslovodje v kazenskih postopkih in pomen navodil družbenikov v d. o. o.

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo je dolžno slediti zakonitim navodilom družbenikov, četudi ta škodijo sami družbi, dokler takšno navodilo ne povzroči prezadolženosti družbe (kršitev insolvenčne zakonodaje) oziroma ne nasprotuje določbam o ohranjanju osnovnega kapitala družbe. Če poslovodstvo zavezujočim navodilom ne sledi, to pomeni protipravno ravnanje. Vendar je jasno, da takšna izvršitev navodila izključuje tudi njegovo odgovornost za škodo, ki nastane družbi iz takšnega ravnanja, povsem enako oziroma še toliko bolj pa bi to moralo veljati za kazensko odgovornost - takšno je tudi stališče nemške sodne prakse in literature. Ključne besede: prosta poslovna presoja, kazenska in civilna odgovornost poslovodstva, navodila družbenika, vpliv družbenika na poslovodstvo Title: Assessment of Management's Diligence in Criminal Proceedings and the Importance of Shareholders' Instructions in a Limited Liability Company Abstract: Management of a limited liability company is obliged to follow lawful instructions provided by the shareholders, even if such instructions are not beneficial to the interests of the company. The latter, however, must not cause over-indebtedness (violation of the insolvency regulation) or violate provisions regarding maintenance of share capital. If management does not follow such lawful instructions, it is considered to be acting unlawfully. It is clear that execution of such instructions results in the exclusion of the management''s liability for potential damages. Same or even more-so should be applied to liability for criminal offences, which is also the position of German courts and literature. Key words: business judgment rule, management''s criminal and civil liability, shareholders'' instructions, shareholders'' impact on management
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odgovornost izvajalca za napake objekta, katerih vzrok je pomanjkljivost zemljišča

Ivan Ravbar, 1.2.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Ivan Ravbar, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zakonska ureditev, po kateri mora izvajalec pred začetkom gradnje preveriti primernost zemljišča, sicer odgovarja za napako gradbe, ki je posledica pomanjkljivosti zemljišča, je neustrezna. V prispevku so pojasnjene pomanjkljivosti takšne ureditve in možne rešitve. Ključne besede: gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, napaka gradbe, pomanjkljivost zemljišča Title: Contractor’s Liability for Defects in Construction, whose Cause is a Deficiency of Land Abstract: Regulation, according to which the contractor must verify the suitability of the land prior to the start of construction, or else be liable for any mistake in building, which is caused by the shortcomings of the land, is inadequate. The article explains the shortcomings of such arrangements and the possible solutions. Key words: construction contract, contractor liability, buildings defects, land deficiency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Pobot in dogovor o izravnavi

Miha Šlamberger, 1.2.2017

Obligacije

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: V poslovni praksi, zlasti v razmerjih med finančnimi institucijami, se uporabljajo različni instituti za zmanjševanje izpostavljenosti do nasprotne stranke. Ti instituti morajo biti takšni, da obveljajo tudi v primeru njene insolventnosti, še zlasti pri čezmejnih razmerjih. Takšen je institut neto izravnave oziroma - s tujko, oblikovano v praksi - close-out netting. V prispevku primerjam instituta neto izravnave, značilne za finančna zavarovanja, in pobota kot klasične oblike prenehanja obveznosti. Prednosti neto izravnave so vidne v primeru insolventnosti nasprotne pogodbene stranke. Ključne besede: pobot, neto izravnava, finančna zavarovanja, insolventnost Title: Set-off and Close-out Netting Abstract: Various measures and instruments are used in business practice, especially in relations between financial institutions, for exposure mitigation. These instruments need to survive any insolvency procedures against any of the parties, especially in cross-border relations. Such an instrument is close-out netting. In the following article I am comparing the close-out netting instrument, typical for financial collateral agreements, and set-off, as a standard way of closing the exposure. The advantages of close-out netting are seen in insolvency procedures against the other party. Key words: set-off, close-out netting, financial collateral, insolvency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Specialne določbe o dodatnih gradnjah v ZJN-3 - med spremembo pogodbe o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo in postopkom s pogajanji brez predhodne objave

Mužina Aleksij , Rejc Žiga, 1.2.2017

PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje. Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14 Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) ci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Vsebina PID št.1/2017

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Konkretizacija potrebne skrbnosti

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Specifics of Due Diligence Povzetek: Ob dejstvu, da so bile na tleh kurilnice položene keramične ploščice in da je zavarovanec ob tožnikovem prihodu pral avto, je zavarovanec tudi od tožnika kot "uporabnika" prehoda preko kurilnice lahko pričakoval povprečno skrbnost, da gleda kod hodi. Upoštevaje navedeno zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti. Od njega je bilo pričakovati, da bo ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja (prvi odstavek 6. člena OZ). Eno od meril, ki konkretizirajo ta tip skrbnosti, je ravnanje kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis), kar je tudi storil. Po splošnih življenjskih izkušnjah sicer ni dvoma, da je voda na tleh kurilnice, ki je bila posledica snete vodne cevi, povečala njihovo zdrsljivost. Vendar pa je v konkretnem primeru bistveno, da je zavarovanec pipo zaprl takoj, ko je to zaznal, pri čemer mokrote na tleh ni opazil. Ob tako ugotovljenih okoliščinah od povprečno skrbnega človeka ni pričakovati, da bi izrecno opozarjal na možnost vodnega madeža, ki ga sam ni videl (ker je menil, da so škatle vodo zadržale). Pravilno je zato pritožbeno sodišče presodilo, da zavarovancu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Ali je ponudba za javno naročilo nedopustna, ker bianko menica ni žigosana

Vesna Kranjc, 1.2.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2017Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Bianko menica in avalist

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Menica in ček

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Blank Bill of Exchange and the Guarantor Povzetek: Ker je bila v konkretnem primeru menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, je pravilno izhodišče pravne presoje, da se morajo siceršnja načela zaupanja v menično listino, abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, umakniti načelu vestnosti in poštenja. Vsa prejšnja načela namreč ščitijo pravni promet (kroženje menice) ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice. Vendar pa navedeno ne sme izvotliti meničnih zavez, ki se presojajo v skladu z določbami ZM in ki predstavljajo samostojno pravno podlago za nastanek obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Bianko menica - pooblastilo za izpolnitev delov menice

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Menica in ček

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Title: Blank Bill of Exchange - Authorisation for Partial Execution of the Bill of Exchange Povzetek: Obseg pooblastitve je odvisen od volje pooblastitelja. Sklicevanje na prekoračitev pooblastila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianko menico, a pri tem v nadaljevanju upnika pooblasti le za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na vnaprej natisnjenem obrazcu za trasirano menico, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki od strank pravnega posla zahteva, da v pravnih razmerjih ravnajo korektno in lojalno. Izhajati je treba iz predpostavke, da je izdajatelj menice želel ustvariti menično zavezo, iz katere bosta on in avalist upniku odgovarjala do višine neporavnanih obveznosti. V nasprotnem primeru izdajatelj in avalist bianko menice ne bi podpisala in je ne bi izročila upniku. Neutemeljen je tudi očitek procesne kršitve, saj napačen pravni pouk stranki ne sme iti v škodo. Iz ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS izhaja, da napačen pravni pouk ne sme nikoli škodovati pravdni stranki (le stranka ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka več pravic, kot ji gre po zakonu, za kar pa ne gre v spornem primeru). To velja tudi v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje strankam izdalo napačen pravni pouk, in sicer da se sme pritožba vložiti v 15-dnevnem (pravilno v 8-dnevnem) roku. Sodišče druge stopnje je zato moralo obravnavati pritožbo tožnika, vloženo v 15-dnevnem pritožbenem roku, saj bi bila sicer tožniku zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost pritožbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odškodninska odgovornost uprave banke za slabe (obnovljene) kredite

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Obligacije, Banke, zavodi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

2018(11) 2017(17) 2016(19) 2015(15)
2014(20) 2013(16) 2012(15) 2011(18)
2010(15) 2009(17) 2008(12) 2007(18)
2006(16) 2005(12) 2004(19) 2003(17)
2002(26) 2001(24) 2000(22) 1999(31)
1998(18) 1997(14) 1996(18) 1995(12)
1994(15) 1993(6) 1992(9) 1991(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov