Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 26
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 634)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Izbrana novejša sodna praksa s področja plačila za delo

Biserka Kogej Dmitrovič, 1.10.2018

Delovna razmerja

Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa s področja plačila za delo. Ker gre za spore z denarnim zahtevkom, v katerih je bila revizija dovoljena nad zneskom 40.000 evrov, pri nižjih zneskih pa jo je moralo vrhovno sodišče dopustiti, je sodne prakse vrhovnega sodišča manj in prevladuje sodna praksa višjega sodišča. Predstavljene so odločbe o vprašanjih zapadlosti plače in s tem povezanim vprašanjem plačilnega dne in zastaranja, odločbe v zvezi s pobotom plače, višino plače, dogovorjeno plačo in znižano plačo, odločbe o dodatku za delovno dobo, plačilu za dan praznika, plačilu v primeru neupravičene odsotnosti z dela in nadomestilu plače, odločbe v zvezi z različnimi vrstami odpravnin in odločba vrhovnega sodišča, s katero je spremenilo sodno prakso v zvezi z odločanjem o plačilu davkov in prispevkov od zneskov, dosojenih v delovnih sporih. Ključne besede: plača, nadomestilo plače, pobotanje plače, zapadlost plače, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, odpravnina, plačilo davkov in prispevkov Title: Selected Case Law on Remuneration for Work Abstract: The article presents the recent case law on remuneration for work. As it deals with disputes related to monetary claims, where a review is allowed for amounts of over 40,000 euros or below this sum if approved by the Supreme Court, case law of the latter is scarce, while the case law of higher courts is more extensive. The article examines decisions on question of maturity of salary and related payday and statute of limitation, decisions on salary offsets, amount of salary, agreed-upon salary and reduced salary, decisions on seniority-based pay increments, payment for holidays, payments in the event of unjustified absence from work and salary compensation, decisions related to various types of severance pays, and the decision of the higher court that changed the case law regarding decisions on payments of taxes and contributions from amounts awarded
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Položaj večinskega lastnika glede odločanja o vodenju poslov v delniški družbi - razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja

Marijan Kocbek, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku avtor obravnava možnosti večinskega (kontrolnega) delničarja, da odloča o vodenju poslov v delniški družbi. Pri tem ugotavlja, da ZGD-1 to vprašanje v delniških družbah v dvotirnih ali enotirnih sistemih upravljanja ureja zelo različno. V delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, uprava samostojno vodi družbo in odloča o vodenju poslov. Večinski delničar in skupščina pa za odločanje o tem razen v izrednih primerih nista pristojna. Bistveno drugače je v delniških družbah z enotirnim sistemom, kjer lahko večinski delničar prek skupščine daje navodila upravnemu odboru ali izvršnim direktorjem. Avtor podrobneje analizira korporacijskopravne institute, ki zagotavljajo takšno razmerje med organi delniških družb. Ključne besede: večinski delničar, vodenje družbe, uprava, upravni odbor, nadzorni svet Title: The Majority Owner and Decisions on the Conduct of Business in a Public Company - Differences between the One-Tier and Two-Tier Management Systems Abstract: The article discusses the possibilities of a majority (controlling) shareholder to make decisions on the conduct of business in a public company. It concludes that this issue is regulated substantially differently in the Companies Act (ZGD-1), depending on whether it deals with a two-tier or a one-tier management system. In public limited companies with a supervisory board, the management board runs the company and decides on the conduct of business independently. Except in extraordinary cases, the majority shareholder and the general meeting have no (direct) power over these matters. This is fundamentally different in public companies with a one-tier system, where the majority shareholder can - through the general meeting - give instructions to the board or executive directors. The author analyses in detail the corporate legal institutes that provide such a relationship between the bodies of a public limited company. Keywords: majority shareholder, conduct of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pregled temeljnih teoretskih problemov posebnega dela KZ-1

Damjan Korošec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Damjan Korošec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skupina profesorjev kazenskega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred leti s pilotnim projektom začela pravnoteoretsko poglobljen komentar posebnega dela KZ-1. Projekt se je razvil v večletno monumentalno raziskovalno delo. Poimenovali smo ga Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, ker na najbolj poglobljen način, kot pač to v slovenskih danostih zmoremo, analizira dogmatična vprašanja vsake inkriminacije in tako vsak posamičen komentar predstavlja samostojno znanstveno razpravo. Projekt je zdaj končan in besedilo je v obliki več tisoč natipkanih strani obsegajoče večdelne knjige tik pred izidom. V tem referatu slovenski javnosti prvič predstavljamo strnjen in pregleden povzetek kritičnih ugotovitev. Posebni del slovenskega kazenskega prava je daleč od optimalnega. Ima številne sistemske in druge pomanjkljivosti, zato bodo potrebni veliki napori za njegovo izboljšanje, zlasti na zakonodajni ravni. Največje težave so pri rabi tako imenovanega kolektivnega kaznivega dejanja, inkriminacijah, ki uporabljajo množinske oblike samostalnikov kot zakonske znake, pri objektivnem pogoju kaznivosti in pri hujši posledici. Ključne besede: Slovenija, kazensko pravo, KZ-1, posebni del, kolektivno kaznivo dejanje, objektivni pogoj kaznivosti, hujša posledica Title: Overview of Main Theoretical Problems of the Special Part of CC-1 (of Slovenia) Abstract: Years ago, a group of criminal law professors from the Faculty of Law of the University of Ljubljana started a test project of a theoretically thorough commentary of the special part of the Slovenian Criminal Code (CC-1). This project grew into a year-long monumental research. We called it "Full Scientific Commentary of the Special Part of CC-1", because it delivers the most thorough analysis of legal theoretical questions of each and every Slovenian incrimination norm the Slovenian criminal legal science is capable of in given realities. The project is now finished and the t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

Suzana Kraljić, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost. Ključne besede: poslovna sposobnost, popis premoženja, želje varovanca, dovoljenje centra za socialno delo, malomarnost Title: Guardianship for Adults and Care for Ward’s Property Abstract: The new Family Code brings many novelties. Guardianship for adults is subject to one of the most important novelties because it no longer depends on the deprivation of the capacity to contract. The latter is determined, especially by the Convention on the Rights of Persons with Disabilities and the practice of the European Court of Human Rights, as a gross interference in human rights and thus the devaluation of a person. Adults who are not able to take care of themselves, for their rights and entitlements, and are placed under guardianship, need to be provided with all the necessary assistance in all areas of their life. Care for property of a ward is of crucial importance, since it can also provide economic safety for the client. Keywords: capacity to contract, inventory of property, wishes of a ward, permission of the Centre for Social Work, negligence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Razvoj socialne varnosti in varovanje človekovega dostojanstva v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Etelka Korpič Horvat, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Avtorica v uvodu prispevka navede, da je prihodnji razvoj družbe v prihodnosti odvisen od treh temeljnih dejavnikov: ekonomije, zagotavljanja socialne varnosti ter skrbi za zdravo življenjsko okolje in ohranjanje narave. Gre za razvoj ekonomske (materialne), družbene in okoljske blaginje. Prispevek obravnava razvoj socialne varnosti in varovanja dostojanstva v Republiki Sloveniji kot pomembnega segmenta razvoja družbene blaginje in socialne države. Avtorica prikaže posamezne izbrane odločitve Ustavnega sodišča s področja pravic iz socialne varnosti. Odločitve, ki po njenem mnenju niso prispevale k razvoju socialne države, tudi kritično oceni. Ugotavlja, da je Ustavno sodišče največ odločitev, ki zadevajo socialno varnost, sprejelo na področju pokojninskega zavarovanja, kar je razumljivo, saj je skoraj 30 odstotkov slovenskega prebivalstva upokojencev. Ustava je zakonodajalcu dala pooblastilo, da ureja socialna zavarovanja, na katerih temelji socialna varnost prebivalstva. Zato mora biti Ustavno sodišče pri presojah vsebin teh zavarovanj zadržano. To pa ne pomeni, da ne bdi nad varstvom jedra teh pravic. Če zakonodajalec poseže v bistvo človekove pravice, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, poseže tudi v pravico do človekovega dostojanstva. Dostojanstvo človeka pa je temeljna vrednota, ki pripada vsem ljudem. Ključne besede: socialna varnost, družba blaginje, ustavno sodišče, socialna država, načelo, človekova pravica, dostojanstvo Title: Development of Social Security and Protection of Human Dignity in the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: In the introduction to this article, the author mentions that the future development of society depends on three fundamental factors: economy, social security, and protection of a healthy living environment and nature conservation. These refer to the development of economic (material), social, and environmental prosperity.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nove tehnologije in regulatorni trendi - pogled praktika

Matej Kavčič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Kavčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih. Ključne besede: nove tehnologije, regulacija, kriptožetoni, primarna izdaja žetonov, veliko podatkovje, umetna inteligenca, algoritmi, koluzija robotov Title: New Technologies and Regulatory Trends - An Attorney's Perspective Abstract: Development and usage of new technologies create regulatory dilemmas and demand appropriate reactions of regulators. This article presents regulatory questions and indicated trends using examples of ICO regulation, regulation of big data with competition law, and restriction of collusion using algorithms. Keywords: new technologies, regulation, crypto-tokens, initial coin offering, big data, artificial intelligence, algorithms, robot collusion
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

Igor Kaučič, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu. Ključne besede: zakonodajni referendum, referendumska odločitev, vezanost Državnega zbora, prepoved sprejetja zakona, suspenzivni rok, ustavnosodna presoja referenduma, formalna protiustavnost zakona Title: Dispute over the Binding Nature of a Referendum Decision Abstract: After the 2013 constitutional amendment, which removed the provision on the bin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc, 1.7.2018

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dokazni predlogi v splošnem in posebnih upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Razprava kaže, da je treba opozoriti na nekatere posebnosti, ki izvirajo iz narave upravnih postopkov. Navedeno pa v povezavi s pravico stranke do predlaganja dokazov vodi do sklepa, da ima uradna oseba poleg možnosti zavrnitve navedenih predlogov iz razlogov, ki jih sicer poznajo procesne ureditve sodnih postopkov (ker je dokaz nerelevanten, neprimeren ali nepotreben), v upravnem postopku možnost zavrniti dokazni predlog tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. S tem pa po tu zastopanem mnenju glede na specifičnosti upravnega postopka tudi ni poseženo v pravice stranke do poštenega postopka, saj je njene dokazne predloge upravni organ dolžan skrbno presoditi in se do njih ustrezno opredeliti, tak zaključek postopka dokazovanja pa z vidika procesnih značilnosti upravnega postopka tudi ne vzpostavlja neenakosti strank postopka v njihovem medsebojnem razmerju. Ključne besede: upravni postopek, dokazni predlog, vnaprejšnja dokazna ocena, pravica do poštenega postopka Title: Application to Take Evidence in General and Special Administrative Procedures Abstract: The present discussion shows that specific procedural rules derived from the nature of administrative proceedings have to be emphasised. In regard to the right of parties to these proceedings to present evidence, it shows that the official person in charge of administrative procedure has to be able to deny the applications to take evidence not only based on the reasons that are used in judicial procedures (because the evidence is irrelevant, unsuitable or unnecessary), but also based on the anticipated assessment of evidence. In the presented opinion, considering the specific characteristics of administrative decision-making, this does not violate the right of parties to a fair procedure. The application must be duly evaluated and the administrative body has to give reasons for the denial of refusal to take evidence in the procedure. Such a rule for the establishment of facts in admin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Pravice in obveznosti nadzornega inženirja do naročnika in izvajalca gradnje

Vesna Kranjc, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Nadzorni inženir ima pomembno vlogo pri gradnji, a se pri tem odpira vrsta pravnih vprašanj. Pogodba o nadzoru pri gradnji ni urejena kot poseben pogodbeni tip, podrejena je pravilom mandatne pogodbe. Članek obravnava različna vprašanja o obveznostih in upravičenjih nadzornega inženirja. Avtorica poudarja razliko pri ureditvi med Obligacijskim zakonikom in Rdečo knjigo FIDIC. Ključne besede: pogodba o nadzoru pri gradnji, gradbena pogodba, nadzorni inženir, naročnik gradnje, izvajalec gradnje, Rdeča knjiga FIDIC Title: Rights and Obligations of Engineer in Relation to the Client and Construction Contractor Abstract: An engineer or building surveyor plays an important role during construction, but his legal position is not clear. A contract on supervision of works is not governed by specific statutory provisions. The article initially points out that the contract on supervision of works is a type of the mandate contract. The article deals with the different questions of engineer''s duties and authority. The author points out the different regulations of the issues, comparing the Slovenian Code of Obligations and FIDIC Red Book. Key words: contract to supervision of works, construction contract, engineer, building surveyor, client, employer, contractor, FIDIC Red Book
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih)

Polonca Kovač, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse, Davki občanov in dohodnina

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Položaj stranke v upravnem postopku in vključevanje prizadetih sta ključni vprašanji za demokratičnost oblasti. Prispevek obravnava izbrane vidike s temi vprašanji povezanih institutov v splošni upravnoprocesni regulaciji, s poudarkom na posebnostih davčnih in inšpekcijskih postopkov. Pri tem se analizirajo teoretična in normativna izhodišča ter novejša praksa oziroma skozi podane sodne primere izpostavljene dileme, ki se nanašajo na status stranskega udeleženca. Glede na temeljni cilj davčnih in inšpekcijskih postopkov, ki so pretežno nadzorne narave in usmerjeni v varstvo javnega interesa ter večinoma posegajo v pravni položaj strank, je opozorjeno na pomen načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pooblastila uradnih oseb, ki te postopke vodijo, in pravice vseh prizadetih oseb ustrezno uravnotežiti, da se zadosti tako ustavnim garancijam slednjih kot učinkovitosti namena postopka. V prispevku se obravnava in kritično ovrednoti praksa iz upravnega spora in primerov izpred Ustavnega sodišča RS, ki v zadnjih letih razlagajo zadevna vprašanja, zlasti v davčni ali gradbeni inšpekciji. Analiza pokaže, da se pravice stranskih udeležencev neredko bodisi pretirano široko tolmačijo bodisi preveč ožijo, tako da se te osebe kljub izkazu prizadetosti pravnega interesa v celoti izključujejo iz postopka. Sklepno se predlaga sistemsko uravnoteženo razlaganje intervenience od primera do primera, ki bi vodilo v bolj enako varstvo pravic ter večjo predvidljivost in učinkovitost upravnih postopkov. Ključne besede: položaj stranke v upravnem postopku, stranski udeleženec, enako varstvo pravic, sorazmernost, davčni in inšpekcijski postopki, sodna praksa Title: Parties’ Inclusion between Theory and Practice of Administrative Procedure (with Emphasis on Tax and Inspection Procedures) Abstract: The position of a party in administrative procedure and inclusion of all affected persons are key issues of democratic authority. Thi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Razmerja s podizvajalci pri gradbeni pogodbi

Maja Koršič Potočnik, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Maja Koršič-Potočnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Ker za gradbeno pogodbo velja, da je ena najbolj zapletenih pogodb v Obligacijskem zakoniku (OZ), jo izvajalec zelo redko realizira povsem samostojno, brez podizvajalcev. Zapletene gradnje, ki praviloma zahtevajo sodelovanje podizvajalcev, pa s seboj prinesejo tudi zapletena vprašanja glede njih, med katerimi je prvo že to, kateri subjekti spadajo med podizvajalce, pa tudi vprašanja, povezana s pravico naročnika gradnje, da vpliva na izbiro podizvajalcev, ter z njegovim direktnim plačilom podizvajalcev. V podizvajalskih razmerjih namreč v nekaterih primerih nastane neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca. V zvezi z njim se pri javnih naročilih zastavlja vprašanje, ali lahko podizvajalec, ki se je ob oddaji ponudbe glavnemu izvajalcu odpovedal pravici do direktnega plačila oziroma tega ni zahteval, pozneje premisli in takšno plačilo zahteva. Prav tako aktualno je vprašanje, v katerih primerih je mogoče šteti, da je položaj podizvajalca potrjen, in kdaj ima podizvajalec pravico, da od naročnika zahteva neposredno plačilo po 631. členu OZ, če želi, da zahteva naročnika zavezuje. Ključne besede: definicija podizvajalca, vpliv naročnika na izbiro podizvajalca, neposredno plačilo podizvajalcu, pripoznanje podizvajalčeve terjatve, koneksnost terjatev, cediranje terjatev, izpolnitev pogodbenih obveznosti Title: Relationships with Subcontractors in a Construction Contract Abstract: Due to the fact that the Construction Contract is one of the most complex contracts in the Code of Obligations, it is very rare that the contractor is able to carry out the contract independently without subcontractors. More complex projects typically require engagement of subcontractors, which by default gives rise to complex questions, such as, which entities fall under the category of subcontractors, as well as questions related to the client''s right to influence the selection of subcontractors and regarding direct payment to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Koncepti varovanja odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih

Marijan Kocbek, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava različne koncepte varovanja manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih. Pri pogodbenem koncernu je zagotovljeno vnaprejšnje varovanje v trenutku sklenitve pogodbe o obvladovanju. Pri dejanskem koncernu pa so prek koncernskega privilegija škodljiva navodila sicer dopuščena pod pogojem, da se prikrajšanje odvisne družbe ustrezno nadomesti. Avtor v tej zvezi obravnava pravne instrumente takšne zagotovitve nadomestitve teh prikrajšanj. Posebno pozornost namenja vprašanju dajanja posojil, poroštev, zastav in drugih oblik zagotovitve zavarovanj kot oblik finančnega izčrpavanja odvisnih družb v dejanskem koncernu. Take transakcije so prepovedane, če se z njimi poseže v zakonska pravila o ohranjanju kapitala, kar velja tako za delniške družbe kot tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: koncern, pogodbeni koncern, dejanski koncern, pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba, odvisna družba Title: Concepts of Protection of Dependent Companies in Factual or Contractual Concerns Abstract: The article discusses various concepts of protection of minority shareholders and creditors of dependent companies in an actual concern or a contractual concern. In the case of a contractual concern, the protection is provided in advance at the time of conclusion of the controlling contract. In the case of an actual concern, a detrimental instruction is permitted within the framework of the concern privilege, provided that the deprivation of the dependent company is adequately compensated. The author deals with the legal instruments that are available to ensure the compensation of the deprivation. Special attention is given to the issue of loan giving, suretyships and other forms of payment guarantees as means of financial exhaustion of dependent companies in an actual concern. Such transactions are prohibited if they interfere with the rules of the Companies Act (ZG
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Razvoj klavzule ključ v roke ter njen pomen v mednarodni poslovni praksi in pri nas

Sodja Vesna, Koršič Potočnik Maja, 1.8.2017

Gradbeništvo

Vesna Sodja, Maja Koršič Potočnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Klavzula ključ v roke v slovenskem gradbenem pravu pomeni enega od načinov določitve pogodbene cene in ne določitve obsega pogodbenih obveznosti, kot je za klavzulo turnkey običajno v tujini. Zato ne definira obsega pogodbenih obveznosti izvajalca, temveč določa, katera dela so vključena v pogodbeno ceno, obseg pogodbenih obveznosti pa mora biti posebej definiran v pogodbi kot pogodbeni obseg del ali predmet gradbene pogodbe. Tolmačenje te klavzule, ki ga je zavzela slovenska pravna teorija, je pripeljalo v situacijo, ki je unikum na pravnem področju in ki tako izvajalcem kot tudi naročnikom povzroča številne preglavice pri vnaprejšnji konkretizaciji stroškov gradbenega projekta. Vendar pa po mnenju avtoric sprejeto tolmačenje ni ustrezno oziroma nima podlage v veljavnih predpisih, zaradi česar bi bilo na mestu, da se sodna praksa v zvezi s klavzulo ključ v roke v bližnji prihodnosti spremeni. Ključne besede: gradbena pogodba, klavzula ključ v roke, obseg obveznosti, pogodbena cena Title: Development of Turnkey Clause and the Meaning in Slovenian and International Business Practice Abstract: In the Slovenian construction law, the "turnkey" clause means one of the manners of determining the contractual price and not determining the scope of the contractual obligations as is usually the case with the "turnkey" clause in other countries. Due to the above, this clause does not define the scope of contractual obligations of the contractor but defines which works are included in the contractual price, while the scope of contractual obligations has to be defined in a separate contract as contractual scope of works or subject of the construction contract. The way Slovenian legal theory decided to interpret this clause led to a situation that is unique in the legal field and causes numerous problems to contractors as well as clients in determining the construction project costs in advance. However, the authors believe th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(73) 7(10) 6(3) 6-7(186)
5(74) 5-6(21) 4(10) 3(13)
3-4(94) 2(74) 1(76)

Leto objave

2018(14) 2017(20) 2016(22) 2015(16)
2014(15) 2013(14) 2012(19) 2011(25)
2010(23) 2009(25) 2008(33) 2007(31)
2006(27) 2005(30) 2004(31) 2003(37)
2002(32) 2001(32) 2000(29) 1999(34)
1998(25) 1997(24) 1996(27) 1995(20)
1994(6) 1993(9) 1992(7) 1991(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov