Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 25
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 624)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Delovna razmerja

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dokazni predlogi v splošnem in posebnih upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Razprava kaže, da je treba opozoriti na nekatere posebnosti, ki izvirajo iz narave upravnih postopkov. Navedeno pa v povezavi s pravico stranke do predlaganja dokazov vodi do sklepa, da ima uradna oseba poleg možnosti zavrnitve navedenih predlogov iz razlogov, ki jih sicer poznajo procesne ureditve sodnih postopkov (ker je dokaz nerelevanten, neprimeren ali nepotreben), v upravnem postopku možnost zavrniti dokazni predlog tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. S tem pa po tu zastopanem mnenju glede na specifičnosti upravnega postopka tudi ni poseženo v pravice stranke do poštenega postopka, saj je njene dokazne predloge upravni organ dolžan skrbno presoditi in se do njih ustrezno opredeliti, tak zaključek postopka dokazovanja pa z vidika procesnih značilnosti upravnega postopka tudi ne vzpostavlja neenakosti strank postopka v njihovem medsebojnem razmerju. Ključne besede: upravni postopek, dokazni predlog, vnaprejšnja dokazna ocena, pravica do poštenega postopka Title: Application to Take Evidence in General and Special Administrative Procedures Abstract: The present discussion shows that specific procedural rules derived from the nature of administrative proceedings have to be emphasised. In regard to the right of parties to these proceedings to present evidence, it shows that the official person in charge of administrative procedure has to be able to deny the applications to take evidence not only based on the reasons that are used in judicial procedures (because the evidence is irrelevant, unsuitable or unnecessary), but also based on the anticipated assessment of evidence. In the presented opinion, considering the specific characteristics of administrative decision-making, this does not violate the right of parties to a fair procedure. The application must be duly evaluated and the administrative body has to give reasons for the denial of refusal to take evidence in the procedure. Such a rule for the establishment of facts in admin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih)

Polonca Kovač, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse, Davki občanov in dohodnina

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Položaj stranke v upravnem postopku in vključevanje prizadetih sta ključni vprašanji za demokratičnost oblasti. Prispevek obravnava izbrane vidike s temi vprašanji povezanih institutov v splošni upravnoprocesni regulaciji, s poudarkom na posebnostih davčnih in inšpekcijskih postopkov. Pri tem se analizirajo teoretična in normativna izhodišča ter novejša praksa oziroma skozi podane sodne primere izpostavljene dileme, ki se nanašajo na status stranskega udeleženca. Glede na temeljni cilj davčnih in inšpekcijskih postopkov, ki so pretežno nadzorne narave in usmerjeni v varstvo javnega interesa ter večinoma posegajo v pravni položaj strank, je opozorjeno na pomen načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pooblastila uradnih oseb, ki te postopke vodijo, in pravice vseh prizadetih oseb ustrezno uravnotežiti, da se zadosti tako ustavnim garancijam slednjih kot učinkovitosti namena postopka. V prispevku se obravnava in kritično ovrednoti praksa iz upravnega spora in primerov izpred Ustavnega sodišča RS, ki v zadnjih letih razlagajo zadevna vprašanja, zlasti v davčni ali gradbeni inšpekciji. Analiza pokaže, da se pravice stranskih udeležencev neredko bodisi pretirano široko tolmačijo bodisi preveč ožijo, tako da se te osebe kljub izkazu prizadetosti pravnega interesa v celoti izključujejo iz postopka. Sklepno se predlaga sistemsko uravnoteženo razlaganje intervenience od primera do primera, ki bi vodilo v bolj enako varstvo pravic ter večjo predvidljivost in učinkovitost upravnih postopkov. Ključne besede: položaj stranke v upravnem postopku, stranski udeleženec, enako varstvo pravic, sorazmernost, davčni in inšpekcijski postopki, sodna praksa Title: Parties’ Inclusion between Theory and Practice of Administrative Procedure (with Emphasis on Tax and Inspection Procedures) Abstract: The position of a party in administrative procedure and inclusion of all affected persons are key issues of democratic authority. Thi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Pravice in obveznosti nadzornega inženirja do naročnika in izvajalca gradnje

Vesna Kranjc, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Nadzorni inženir ima pomembno vlogo pri gradnji, a se pri tem odpira vrsta pravnih vprašanj. Pogodba o nadzoru pri gradnji ni urejena kot poseben pogodbeni tip, podrejena je pravilom mandatne pogodbe. Članek obravnava različna vprašanja o obveznostih in upravičenjih nadzornega inženirja. Avtorica poudarja razliko pri ureditvi med Obligacijskim zakonikom in Rdečo knjigo FIDIC. Ključne besede: pogodba o nadzoru pri gradnji, gradbena pogodba, nadzorni inženir, naročnik gradnje, izvajalec gradnje, Rdeča knjiga FIDIC Title: Rights and Obligations of Engineer in Relation to the Client and Construction Contractor Abstract: An engineer or building surveyor plays an important role during construction, but his legal position is not clear. A contract on supervision of works is not governed by specific statutory provisions. The article initially points out that the contract on supervision of works is a type of the mandate contract. The article deals with the different questions of engineer''s duties and authority. The author points out the different regulations of the issues, comparing the Slovenian Code of Obligations and FIDIC Red Book. Key words: contract to supervision of works, construction contract, engineer, building surveyor, client, employer, contractor, FIDIC Red Book
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Razmerja s podizvajalci pri gradbeni pogodbi

Maja Koršič Potočnik, 1.10.2017

Obligacije, Gradbeništvo

Maja Koršič-Potočnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Ker za gradbeno pogodbo velja, da je ena najbolj zapletenih pogodb v Obligacijskem zakoniku (OZ), jo izvajalec zelo redko realizira povsem samostojno, brez podizvajalcev. Zapletene gradnje, ki praviloma zahtevajo sodelovanje podizvajalcev, pa s seboj prinesejo tudi zapletena vprašanja glede njih, med katerimi je prvo že to, kateri subjekti spadajo med podizvajalce, pa tudi vprašanja, povezana s pravico naročnika gradnje, da vpliva na izbiro podizvajalcev, ter z njegovim direktnim plačilom podizvajalcev. V podizvajalskih razmerjih namreč v nekaterih primerih nastane neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca. V zvezi z njim se pri javnih naročilih zastavlja vprašanje, ali lahko podizvajalec, ki se je ob oddaji ponudbe glavnemu izvajalcu odpovedal pravici do direktnega plačila oziroma tega ni zahteval, pozneje premisli in takšno plačilo zahteva. Prav tako aktualno je vprašanje, v katerih primerih je mogoče šteti, da je položaj podizvajalca potrjen, in kdaj ima podizvajalec pravico, da od naročnika zahteva neposredno plačilo po 631. členu OZ, če želi, da zahteva naročnika zavezuje. Ključne besede: definicija podizvajalca, vpliv naročnika na izbiro podizvajalca, neposredno plačilo podizvajalcu, pripoznanje podizvajalčeve terjatve, koneksnost terjatev, cediranje terjatev, izpolnitev pogodbenih obveznosti Title: Relationships with Subcontractors in a Construction Contract Abstract: Due to the fact that the Construction Contract is one of the most complex contracts in the Code of Obligations, it is very rare that the contractor is able to carry out the contract independently without subcontractors. More complex projects typically require engagement of subcontractors, which by default gives rise to complex questions, such as, which entities fall under the category of subcontractors, as well as questions related to the client''s right to influence the selection of subcontractors and regarding direct payment to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Koncepti varovanja odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih

Marijan Kocbek, 1.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava različne koncepte varovanja manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih. Pri pogodbenem koncernu je zagotovljeno vnaprejšnje varovanje v trenutku sklenitve pogodbe o obvladovanju. Pri dejanskem koncernu pa so prek koncernskega privilegija škodljiva navodila sicer dopuščena pod pogojem, da se prikrajšanje odvisne družbe ustrezno nadomesti. Avtor v tej zvezi obravnava pravne instrumente takšne zagotovitve nadomestitve teh prikrajšanj. Posebno pozornost namenja vprašanju dajanja posojil, poroštev, zastav in drugih oblik zagotovitve zavarovanj kot oblik finančnega izčrpavanja odvisnih družb v dejanskem koncernu. Take transakcije so prepovedane, če se z njimi poseže v zakonska pravila o ohranjanju kapitala, kar velja tako za delniške družbe kot tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: koncern, pogodbeni koncern, dejanski koncern, pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba, odvisna družba Title: Concepts of Protection of Dependent Companies in Factual or Contractual Concerns Abstract: The article discusses various concepts of protection of minority shareholders and creditors of dependent companies in an actual concern or a contractual concern. In the case of a contractual concern, the protection is provided in advance at the time of conclusion of the controlling contract. In the case of an actual concern, a detrimental instruction is permitted within the framework of the concern privilege, provided that the deprivation of the dependent company is adequately compensated. The author deals with the legal instruments that are available to ensure the compensation of the deprivation. Special attention is given to the issue of loan giving, suretyships and other forms of payment guarantees as means of financial exhaustion of dependent companies in an actual concern. Such transactions are prohibited if they interfere with the rules of the Companies Act (ZG
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

In-house naročila, če je ponudnik odvisna družba več naročnikov

Vesna Kranjc, 1.8.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Vprašanji: 1. Ali so izpolnjeni pogoji, da pravna oseba s svojimi ustanovitelji (vsi so hčerinske družbe določene mestne občine) sklepa posle neposredno, brez izvedbe postopkov javnega naročanja, torej po pravilih za in-house naročila? 2. Ali so izpolnjeni pogoji, da določena oseba sklepa posle neposredno z mestno občino, ki je ustanovitelj vseh njegovih petih ustanoviteljev? Title: In-house Orders if the Provider is an Affiliated Company of Several Clients
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Nekatere dileme odvzema protipravne premoženjske koristi s poudarkom na gospodarskih kaznivih dejanjih

Vanja Verdel Kokol, 1.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Vanja Verdel-Kokol, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Aktualno stanje obravnavanja kaznivih dejanj, zlasti gospodarskih, korupcijskih in tudi drugih, še posebno tistih, ki spadajo na področje organizirane kriminalitete, izraža trend osredotočenosti pri izrekanju obsodilnih sodb storilcem teh kaznivih dejanj ne zgolj na (dolgotrajne) prostostne kazni, temveč vse bolj na odvzem protipravno pridobljenih koristi. Kljub vsem spremembam kazenskopravne, tako materialne kot procesne zakonodaje, institut odvzema premoženjske koristi v našem pravu še vedno ne dosega zakonskega namena in je v tem pogledu še zmeraj premalo učinkovit, odločanje o tem vprašanju pa vezano na prenekatere dileme. Kot nezadostno učinkovitost je treba šteti zlasti nedosledno uporabo kazenskega materialnega prava, ne dovolj izkoriščene procesne mehanizme in navsezadnje premajhen izplen izvršitve pravnomočnih sodb. V prispevku je uvodoma predstavljena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, vključno z ustavnopravnimi merili, ki upravičujejo odvzem s kaznivim dejanjem pridobljenih koristi. S vprašanjem pravne narave obravnavanega instituta pa se neizbežno povezuje vprašanje ugotavljanja obsega premoženjske koristi, ki je tako v teoriji kot v praksi posebno problematično. Nadalje je v prispevku obravnavano razmerje med ukrepom odvzema premoženjske koristi in premoženjskopravnim zahtevkom oškodovanca s kritičnim pogledom na aktualno zakonsko ureditev. Posebne pozornosti pa je v luči najnovejše sodne prakse deležno vprašanje ločenosti premoženja družbe od premoženja njenih družbenikov. V sklepnem delu prispevka so izpostavljene še nekatere procesnopravne dileme, povezane zlasti z zac?asnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi v luči pričakovanih sprememb kazenske procesne zakonodaje. Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženjske koristi, znak kaznivega dejanja, začasno zavarovanje, obseg premoženjske koristi, premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, premoženje družbe,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Posojilo družbeniku: zakonodajalčev porozni ukrep s pomirljivim zaključkom

Drnovšek Gregor, Kramar Matic, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Matic Kramar, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtorja obravnavata pravne učinke dopolnitve pravila o ohranjanju kapitala iz prvega odstavka 495. člena ZGD-1. Omenjena določba je bila bistveno dopolnjena z novelama ZGD-1I in ZGD-1J predvsem v zvezi s posojili, ki jih družba odobri svojim družbenikom in nekaterim drugim osebam. Obrazložitvi predlogov novel ZGD-1I in ZGD-1J poudarjata varstvo upnikov, nova dopolnitev pa je bila umeščena v pravilo o ohranjanju kapitala, torej je postala sestavni del tistega pravila, ki skozi celotno življenje družbe varuje njeno premoženje pred posegi družbenikov in je prvenstveno namenjeno prav varstvu upnikov. Nova dopolnitev torej v okviru načela ohranjanja kapitala širi (dopolnjuje) dosedanje varstvo upnikov in se nanaša le na določene pravne posle, ki bi jih družba sklenila z določenimi osebami. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, ohranjanje kapitala, vezane rezerve, posojila družbe družbeniku, varovanje upnikov, lastni kapital, najnižji znesek osnovnega kapitala Title: Upstream Loan: Lawmaker’s Porous Measure Leading to a Reassuring Close Abstract: The authors discuss legal effects of supplement of capital maintenance rule from the first paragraph of Article 495 of ZGD-1. The aforementioned provision was significantly amended through amendments ZGD-1I and ZGD-1J, namely with respect to the loans granted by the company to its members and some other persons. Explanation of motions for amendments ZGD-1I and ZGD-1J underlines safeguarding of creditors. As the new amendment was placed within the capital maintenance rule it became an integral part of the exact rule which throughout the company''s life cycle safeguards its assets against encroachments by its members and is primarily intended for safeguarding of creditors. Therefore, in the context of capital maintenance rule, the new amendment broadens (supplements) the existing regime of safeguarding of creditors and it pertains solely to specific legal transactions e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Razvoj klavzule ključ v roke ter njen pomen v mednarodni poslovni praksi in pri nas

Sodja Vesna, Koršič Potočnik Maja, 1.8.2017

Gradbeništvo

Vesna Sodja, Maja Koršič Potočnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Klavzula ključ v roke v slovenskem gradbenem pravu pomeni enega od načinov določitve pogodbene cene in ne določitve obsega pogodbenih obveznosti, kot je za klavzulo turnkey običajno v tujini. Zato ne definira obsega pogodbenih obveznosti izvajalca, temveč določa, katera dela so vključena v pogodbeno ceno, obseg pogodbenih obveznosti pa mora biti posebej definiran v pogodbi kot pogodbeni obseg del ali predmet gradbene pogodbe. Tolmačenje te klavzule, ki ga je zavzela slovenska pravna teorija, je pripeljalo v situacijo, ki je unikum na pravnem področju in ki tako izvajalcem kot tudi naročnikom povzroča številne preglavice pri vnaprejšnji konkretizaciji stroškov gradbenega projekta. Vendar pa po mnenju avtoric sprejeto tolmačenje ni ustrezno oziroma nima podlage v veljavnih predpisih, zaradi česar bi bilo na mestu, da se sodna praksa v zvezi s klavzulo ključ v roke v bližnji prihodnosti spremeni. Ključne besede: gradbena pogodba, klavzula ključ v roke, obseg obveznosti, pogodbena cena Title: Development of Turnkey Clause and the Meaning in Slovenian and International Business Practice Abstract: In the Slovenian construction law, the "turnkey" clause means one of the manners of determining the contractual price and not determining the scope of the contractual obligations as is usually the case with the "turnkey" clause in other countries. Due to the above, this clause does not define the scope of contractual obligations of the contractor but defines which works are included in the contractual price, while the scope of contractual obligations has to be defined in a separate contract as contractual scope of works or subject of the construction contract. The way Slovenian legal theory decided to interpret this clause led to a situation that is unique in the legal field and causes numerous problems to contractors as well as clients in determining the construction project costs in advance. However, the authors believe th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Tožba za prenehanje družbe

Eva Vihar Kranjec, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Eva Vihar-Kranjec, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V praksi so tožbeni zahtevki družbenikov za prenehanje družbe redki, saj se navadno družbeniki za prenehanje družbe dogovorijo sami ali pa družba preneha obstajati z zaključkom postopka tako imenovane prisilne likvidacije. V prispevku so predstavljene predpostavke za uspešen tožbeni zahtevek in obravnavani razlogi, ki upravičujejo zahtevo za prenehanje družbe. Ti so zaradi življenjske pestrosti lahko različni, zato jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne omejuje. Po pregledu, kdo je upravičen za vložitev tožbe za prenehanje, so navedeni primeri iz sodne prakse, kdaj se aktivna legitimacija za tako tožbo pridobi in kdaj izgubi, ter kaj storiti v primeru sočasno vložene tožbe za izključitev družbenika in tožbe tega družbenika za prenehanje družbe. Prispevek ugotavlja tudi, ali imajo družbeniki možnost izbire glede izključitve družbenika, izstopa iz družbe in tožbe za prenehanje ali pa jim je izbira omejena glede na dane okoliščine posameznega primera. Zaradi redkosti tožb za prenehanje družbe in v nekaterih delih nasprotujočih si stališč pravne teorije in sodne prakse je včasih težko izluščiti, kako se tožbeni zahtevek za prenehanje družbe pravilno glasi. Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali je poleg zahteve za prenehanje družbe treba zahtevati tudi razvezo družbene pogodbe, od kdaj takšna razveza družbene pogodbe učinkuje oziroma kdaj nastopi trenutek, ko družba na podlagi sodne odločbe preneha. Zagotovo pa predlog za likvidacijo družbe po večinskem stališču ne more biti predmet tožbenega zahtevka, saj je likvidacijo mogoče zahtevati šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe o prenehanju družbe, poleg tega pa se ta predlog obravnava v nepravdnem, in ne v pravdnem postopku. Ključne besede: statusno pravo, prenehanje družbe, tožba družbenika Title: Suit for the Dissolution of a Company Abstract: In legal practice, the claims of company members for the dissolution of their company se
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

Miha Kerin, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega svet
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

Ana Kerševan, 1.4.2017

Civilni sodni postopki

Ana Kerševan, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva. Ključne besede: začasni ukrepi, arbitr
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA

Janko Keček, 1.4.2017

TRGOVINA

Janko Keček, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu ... Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test napake, kategorije napake
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc, 1.4.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Statutarne rezerve delniške družbe

Marijan Kocbek, 1.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: V prispevku avtor obravnava statutarne rezerve delniške družbe kot eno izmed podkategorij rezerv iz dobička. Bistvena razlika med zakonskimi in statutarnimi rezervami je v obligatornosti. Delniška družba je v odločitvi o tem, ali bo imela statutarne rezerve, avtonomna. So pa te dopuščene samo, če statut določa, da ima družba statutarne rezerve. Avtor posebej obravnava, katere so obvezne sestavine pravilne statutarne ureditve teh rezerv, če jih želi družba oblikovati v skladu z zakonom. Zahtevnejša vprašanja so povezana z bilančnopravnimi vidiki izkazovanja statutarnih rezerv, še posebno ob upoštevanju dotiranja ali sproščanja statutarnih rezerv ter izkazovanju njihovega učinka v bilančnem dobičku, ki je tudi sestavni del računovodskih izkazov v letnem poročilu družbe. Avtor obravnava posamezna v praksi odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob statutarnih rezervah, in opredeli tudi možnost, da družba s spremembo statuta ali z novim statutom ukine obstoječe statutarne rezerve. Pri tem je treba opredeliti vir, v katerem se bilančnopravno izkaže učinek takšne ukinitve, to je v povečanem bilančnem dobičku družbe ter hkrati v opredelitvi kategorije prenesenega dobička. Ključne besede:statutarne rezerve, rezerve iz dobička, bilanca stanja, bilančni dobiček, statut delniške družbe Title: Statutory Reserves of a Public Limited Company Abstract: The author discusses the statutory reserves of a public limited company as one of the subcategories of revenue reserves. The essential difference between legal and statutory reserves is that the former are mandatory while the latter are dispositive. The public limited company is autonomous in its decision on whether to have statutory reserves. However, the statutory reserves are permitted only if the articles of association provide that the company has statutory reserves. The author specifically examines which questions need to be addressed in the articles of association if a comp
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Patronatska izjava

Martina Krajnc, 1.2.2017

Martina Krajnc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Patronatska izjava je institut osebnega zavarovanja obveznosti, ki združuje veliko število raznovrstnih izjav - od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Večinoma se uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe želijo izkazati podporo odvisni družbi, da ta lahko sklene pravni posel. Patronatske izjave lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravno zavezo. Za patrona nimajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oziroma ugled. Druga skupina so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Najpogosteje se zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla zmožen izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oziroma kršitve obveznosti. Ključne besede: nezavezujoča patronatska izjava, zavezujoča patronatska izjava, patron, odškodninska odgovornost, pravna zaveza Title: Letter of Comfort Abstract: Letter of comfort is an institute of personal security of obligation, which contains a large number of diverse statements, spanning from statements of good-will with only moral obligations to statements that are close to a guarantee. They are usually used among group companies, when majority owners (companies) want to give some support to a group company, so that it can conclude a legal transaction.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Ali je ponudba za javno naročilo nedopustna, ker bianko menica ni žigosana

Vesna Kranjc, 1.2.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2017Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Opredelitev oseb javnega prava po pravilih javnega naročanja - analiza prakse Sodišča EU in določb ZJN-3

Marko Kirn, 2.12.2016

in določb ZJN- Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Kirn, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Prispevek postavlja analitični okvir za presojo statusa subjektov po pravilih javnega naročanja, ki niso organizirani v pravnih oblikah, tipičnih za osebe javnega prava. Ključna je presoja, ali v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki izkazujejo, da tak subjekt zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave. Katere so te okoliščine na splošno, izhaja iz sodne prakse Sodišča EU, ki je v prispevku podrobneje analizirana. Sodna praksa, vzpostavljena v okviru prej veljavnih direktiv na področju javnega naročanja (Direktiva 2004/18/ES, Direktiva 93/37/EGS in Direktiva 92/50/EGS), je še naprej relevantna, saj Direktiva 2014/24/EU v primerjavi s prej veljavnimi direktivami pri opredelitvi oseb javnega prava ni prinesla nobenih sprememb. Kodifikacija sodne prakse glede opredelitve oseb javnega prava z ZJN-3 ni bila celovito izvršena. Ključne besede: javno naročanje, osebe javnega prava, potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave Title: The Definition of Public Bodies under the Rules of Public Procurement - Analysis of the ECJ Case-Law and the ZJN-3 Provisions Abstract: The article sets the analytical tool for assessing the status of legal entities under the rules of public procurement, when these entities are not organized in the legal form, typical for bodies governed by the public law. The key is to assess whether in a concrete case the circumstances are present which show that such an entity meets the needs of the general interest, not having an industrial or commercial nature. What are these circumstances in general can be induced from the case-law of the ECJ. The author analyzes this case-law in detail. The case-law established under the earlier directives on public procurement (Directive 2004/18/EC, Directive 93/37/EEC and Directive 92/50/EEC) continues to be relevant, as Directive 2014/24/EU, compared with earlier directives on public procurement, brought no changes concernin
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(73) 7(10) 6(3) 6-7(179)
5(72) 5-6(21) 4(10) 3(13)
3-4(93) 2(74) 1(76)

Leto objave

2018(4) 2017(20) 2016(22) 2015(16)
2014(15) 2013(14) 2012(19) 2011(25)
2010(23) 2009(25) 2008(33) 2007(31)
2006(27) 2005(30) 2004(31) 2003(37)
2002(32) 2001(32) 2000(29) 1999(34)
1998(25) 1997(24) 1996(27) 1995(20)
1994(6) 1993(9) 1992(7) 1991(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov