Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

Ahtik Meta, Hojnik Janja, 1.10.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Meta Ahtik, Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih megatrendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplastnost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo. Ključne besede: digitalno gospodarstvo, bitcoin, storitvizacija, internet stvari, digitalizacija industrije, ekonomija delitve, veliko podatkovje, oblak proizvodnje, 3D-tiskanje Title: Digital Economy: Bitcoin, Internet of Things and Uber Abstract: The objective of the article is to demonstrate the many dimensions of digital economy and its impact on future legal development. Digitalisation of economy is one of the economic megatrends in modern society, a process creating value by connecting products to Internet and producing spillover effects on this basis. Considering its multifaceted character, digitalisation of economy inherently touches upon the full spectrum of legal fields. The articl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo

Jasna Hudej, 1.2.2017

Civilni sodni postopki

Jasna Hudej, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Po uvodni predstavitvi razvoja aktivne legitimacije za izbrisno tožbo sta v prispevku podrobneje obdelani dve širitvi aktivne legitimacije, ki ju je vpeljala sodna praksa. Najprej je obravnavano vprašanje, ali je sodna praksa utemeljeno razširila upravičenje za vložitev izbrisne tožbe tudi na originarne pridobitelje pravic, nato pa se prispevek osredotoči na dilemo, ali lahko izbrisno tožbo vložijo tudi upniki (imetniki terjatev, ki na dolžnikovi nepremičnini nimajo nobene /ne stvarne ne obligacijske/ pravice). V zaključnem delu prispevka so predstavljena še nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem izbrisnega upravičenja upniku v stečajnem postopku. Ključne besede: izbrisna tožba, materialno neveljavna vknjižba, aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, vknjiženi imetnik pravice, originarni pridobitelj, predkupni upravičenec, prvi pridobitelj v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino, imetnik terjatve (upnik), izbrisna tožba po ZFPPIPP Title: Entitlement to Bring a Claim for Removal from the Land Register Abstract: After the introductory presentation of the development of the entitlement to bring a claim for removal from the land register, the author examines two ways of extension of the entitlement that were established in case law. Firstly, the author considers the issue of whether the entitlement was justifiably extended to the original acquirers. Then the article focuses on the question, if the creditors (persons without any - neither property nor obligational - right on debtor''s land) are also entitled to bring a claim for removal from the land register. Finally, the article highlights some open issues regarding the creditor''s entitlement to bring a claim for removal from the land register in a bankruptcy proceeding. Key words: claim for removal from the land register, substantively invalid entry in the land register, entitlement to bring a claim for removal from the land register, registered proper
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Kam je zakonodajalec ciljal in kaj je zadel: razprava o ustavni skladnosti pogojev za odreditev finančne preiskave po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Hudej Nika, Ščernjavič Iztok, 1.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Hudej, Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorja v prispevku ugotavljata, da je primarni cilj Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) odvzeti premoženje, za katero se sumi, da je bilo pridobljeno s kaznivimi dejanji, kar vzpostavlja dvom o nujnosti sprejema tega zakona. V nadaljevanju opozarjata na ustavno spornost opredelitve pogojev za odreditev postopka finančne preiskave z vidika načel sorazmernosti, zakonitosti in enakosti. Zaključujeta, da je zakonodajalec s sprejetjem ZOPNI v imenu boja zoper organizirani kriminal preveč žrtvoval svobodo posameznikov in se tako pridružil trendu razgradnje človekovih pravic, do česar prihaja (vsaj na deklarativni ravni) v imenu zagotavljanja večje varnosti. Ključne besede: odvzem premoženja nezakonitega izvora, nujnost sprejema ZOPNI, pogoji za finančno preiskavo po ZOPNI, načelo sorazmernosti, načelo zakonitosti, načelo enakosti, ustavna skladnost zakona Title: What Did the Legislature Aim to Achieve and What Did it Actually Achieve: Discussion on the Constitutional Conformity of the Conditions for the Financial Investigation under the Confiscation of Proceeds of Crime Act Abstract: The authors demonstrate that the primary objective of the Confiscation of Proceeds of Crime Act (ZOPNI) is in fact the forfeiture of assets that were allegedly obtained by criminal activity. This raises the question whether its adoption was necessary to achieve such an aim. Further, the authors point out the constitutional controversy in defining the conditions for financial investigation in the light of the principles of proportionality, legality and equality. They conclude that, by adopting ZOPNI in order to fight organized crime, the legislator has disproportionately sacrificed the freedom of individuals and has therefore joined the general trend towards downgrading human rights (at least in a declarative manner) in the name of protecting national security. Key words: forfeiture of assets of illicit origin, necessity of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Priprava in uporaba prostorskih aktov

Jelka Hudoklin, 1.10.2016

Urejanje prostora

Jelka Hudoklin, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Prostorski akti so splošni pravni akti, s katerimi se načrtuje prostorski razvoj na državni in občinski ravni. Pripravljajo se v postopkih prostorskega načrtovanja, ki je v javnem interesu, njegova temeljna naloga pa je usklajevanje zelo različnih interesov. Priprava večine prostorskih aktov je zapletena in dolgotrajna, kar je deloma posledica določil prostorske in resorne zakonodaje, deloma pa pomanjkljivega znanja in neustreznega delovanja številnih deležnikov, ki sodelujejo v postopkih. Težave pri uporabi prostorskih aktov, ki so hkrati planski in izvedbeni, po eni strani izhajajo iz prereguliranosti, po drugi strani pa so posledica neupoštevanja ali napačnega tolmačenja določil odlokov in uredb, ki imata različne vzroke. Ključne besede: prostorski akt, prostorsko načrtovanje, prostorska zakonodaja, resorna zakonodaja, dovoljevanje gradnje Title: Preparation and Use of Spatial Plans Abstract: Spatial plans are general legal acts for spatial planning at the national and municipal levels. They are devised through procedures of spatial planning which is in the public interest and its main objective is to coordinate various interests. In most cases, the drafting of spatial plans is complicated and takes a lot of time, partly due to the provisions of spatial and sectoral legislation, and partly due to deficient knowledge and inappropriate actions of many stakeholders participating in the procedures. The problems in the application of spatial plans arise in terms of both general and detailed planning, on the one hand resulting from overregulation, and on the other hand due to disrespect or misinterpretation of provisions contained ordinances and decrees for various reasons. Key words: spatial plan, spatial planning, spatial legislation, sectoral legislation, building permission
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG

Mirjana Horvat Pogorelec, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjana Horvat-Pogorelec, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica se ukvarja z institutom družbeniške tožbe - actio pro socio v ZGD-1 in v AktG. Družbeniška tožba omogoča manjšini delničarjev, da uveljavljajo zahtevke zoper poslovodstvo družbe, ko to krši svoje obveznosti v zvezi z ustanovitvijo družbe ali v zvezi z vodenjem poslov družbe in družbi tako povzroči škodo. V Slovensko zakonodajo je bila družbeniška tožba uvedena z ZGD-1 iz leta 2006, v AktG pa z novelo UMAG. Manjšina delničarjev, ki vloži družbeniško tožbo, jo vloži v svojem imenu in za račun družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Izbrisna tožba - analiza aktualne sodne prakse s komentarjem

Jasna Hudej, 1.12.2014

Civilni sodni postopki

Jasna Hudej, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica analizira pomembnejše odločbe Vrhovnega sodišča, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju in se nanašajo na problematiko izbrisne tožbe. Pri predstavitvi odločb predstavi pravni problem, ki se je pojavil v konkretnem primeru, rešitev, ki jo je sprejelo sodišče, nato pa se do zavzetih stališč tudi kritično opredeli.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

O nekaterih problemih izvedenstva s področja nevroznanosti v kazenskem pravu

Miha Hafner, 1.10.2014

Kazenski postopek

Miha Hafner, Podjetje in delo, 6-7/2014Izvedenska mnenja s področja sodobne nevroznanosti se v svetu vse pogosteje pojavljajo v kazenskih postopkih. Različne raziskave so pokazale, da ima sklicevanje na nevroznanost v kazenskih sojenjih velik vpliv na končne odločitve sodišč. Vendar je s pravno kvalifikacijo posledic zatrjevanih možganskih patologij veliko nejasnosti in težav. Sodišča so tako še precej zadržana do odločitev, pri katerih bi argumenti nevroznanosti vplivali na presojo kazenske odgovornosti posameznikov, namesto tega dokaze s področja nevroznanosti raje uporabijo kot olajševalne okoliščine pri določanju kazenskih sankcij. Vedno bolj v kazensko pravo prodirajo tudi ideje o uporabi metod možganskega preslikavanja v namene prepoznavanja zavajanja pri procesnih udeležencih. V ameriški in indijski sodni praksi pa se že pojavljajo tako imenovani možganski prstni odtisi, tehnologija, ki naj bi bila v možganih zaslišancev sposobna razkriti njihove spominske sledi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Deset let slovenskega prilagajanja notranjemu trgu EU: izkušnje in izzivi

Janja Hojnik, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2014S 1. majem 2014 je za Slovenijo in devet drugih držav članic minilo prvo desetletje v EU ter s tem tudi desetletje izkušenj s prilagajanjem načelom notranjega trga. Sodeč po odločitvah Sodišča EU Slovenija ni med resnimi kršiteljicami pravil notranjega trga. V zvezi s tem je bila namreč v zadnjih desetih letih obsojena samo enkrat. Slovenski državljani, podjetja in državni organi so si nabrali kar nekaj izkušenj s članstvom na notranjem trgu, tako pozitivnih kot negativnih. Članek podaja pregled nekaterih pravnih vidikov tega prilagajanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Raziskava prakse določanja rokov za opravo procesnih dejanj po 286.a členu ZPP in vpliva dolžine določenih rokov na nadaljnji postopek

Zoran Hajtnik, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Zoran Hajtnik, Podjetje in delo, 1/2014S spletno anketno raziskavo, ki je bila opravljena na celotni populaciji slovenskih odvetnikov, smo ugotovili, da sodišče skoraj v polovici primerov še pred narokom za glavno obravnavo poziva stranke k podajanju procesnega gradiva za potrebe postopka in pri tem določa roke, ki jih odvetniki označujejo kot vsaj občasno prekratke in je zato potrebnega veliko truda, da v roku izvedejo naloženo procesno dejanje. Postavljeni roki praviloma niso prilagojeni konkretni zadevi. Odvetniki menimo, da prekratki roki otežujejo doseganje želenih posledic, kot so pospeševanje postopka, izčrpnejše podajanje trditvenega in dokaznega gradiva, lajšanje poznejšega dela med postopkom na narokih in povečevanje aktivnosti odvetnikov v postopku, ter povzročajo nekatere neželene posledice, zlasti s tem, da se povečuje število vlog, izmenjanih v postopku, da se trditve razbohotijo in spisi debelijo, da so vloge strank nekakovostne in premalo domišljene in - zelo pomembno - da ustvarjajo pri odvetnikih napetost, ki se prenaša v poznejši postopek. Avtor se sprašuje, ali narava sodniškega dela omogoča idealno uporabo določila tretjega odstavka 286.a člena ZPP, in se ukvarja s praktičnimi vidiki težav, povezanih z odmerjanjem kratkih rokov s strani sodišča, ter izvajanjem naloženih procesnih aktivnosti s strani odvetnikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Rešitve za e-sodstvo, ki bo v pomoč, ne v breme (pogled sodnika)

Vladimir Horvat, 15.10.2013

Sodišča

Vladimir Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2013Prispevek obravnava stanje in prihodnji razvoj informatizacije v sodstvu. Predstavi organizacijsko strukturo, ki skrbi za informatizacijo sodnih postopkov, cilje, strategijo in načela razvoja informatizacije. Avtor poudarja, da diskurzivna raven sama po sebi še ne zagotavlja želene realnosti. Kritično se dotakne razlogov, ki ovirajo učinkovitejši razvoj, in opozarja na predolgo trajanje postopkov javnih naročil za izgradnjo elektronskih aplikacij ter premajhno število strokovno usposobljenih kadrov na področju informacijske tehnologije, ki je podlaga za informatizirane sodne vpisnike in sodne postopke. Predstavi izhodišča za odpravo ovir, ki preprečujejo višjo raven uporabniške prijaznosti elektronskih aplikacij. Predstavlja e-spis, ki je po njegovem prepričanju srce in motor takšne informatizacije, ki bo šele v pomoč, in ne v breme. Opozarja na moralno-etično razsežnost sodnega odločanja, kateremu mora biti informatizacija "nepogrešljiva dekla".
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄3-4

Pomen oznake CE za prodajo gradbenih proizvodov v drugih državah članicah EU

Janja Hojnik, 17.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2013Članek z vidika gradbenih proizvodov presoja, ali lahko na slovenskem trgu legalno nastopajo proizvajalci, ki za svoje proizvode nimajo pridobljenega evropskega tehničnega soglasja in oznake CE, imajo pa pridobljeno nacionalno tehnično soglasje katere izmed članic EU. Avtorica ugotavlja, da je odgovor na to vprašanje na področju gradbenih proizvodov odvisen od tega, ali za posamezen gradbeni proizvod sploh obstaja harmoniziran evropski standard, saj za vse gradbene proizvode takšni standardi ne obstajajo, sploh pa ne za nove proizvode, ter od tega, ali je uporaba oznake CE obvezna. Direktiva o gradbenih proizvodih iz leta 1989 je bila napisana precej ohlapno in nekatere države članice so uporabile opcijsko pravico izvzetja (opt-out), zaradi katere proizvajalcem gradbenih proizvodov v tej državi ni bilo treba obvezno nameščati oznake CE, ali pa so evropske standarde, ki so osnova oznake CE, razumele zgolj kot minimalne standarde. Nova uredba, ki bo postala polno veljavna 1. julija 2013, poskuša te pomanjkljivosti odpraviti. Za celotno EU bo veljalo, da če proizvajalci harmoniziranih gradbenih elementov nimajo pridobljene oznake CE, se jim njihova prodaja na območju notranjega trga EU lahko odkloni.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravice delavcev in ustavnosodne presoje

Etelka Korpič Horvat, 5.10.2012

Delovna razmerja

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorica obravnava ustavnosodne presoje, ki se nanašajo na pravice delavcev na podlagi vloženih zahtev in pobud sindikatov. Analizira odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije za obdobje od 1. januarja 2009 do 15. junija 2012 in ugotavlja, da Ustavno sodišče, predvsem od leta 2011, le redko meritorno obravnava vloge sindikatov, ko ti kot kvalificirani predlagatelji vlagajo zahteve za oceno ustavnosti predpisa zaradi ogrožanja pravic delavcev ali kot pobudniki izkažejo, da predpis neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma v njihov pravni položaj. Pri tem avtorica prikaže posamezne meritorne odločitve Ustavnega sodišča in sklepe o zavrženju zahtev in pobud.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Ob 20-letnici notranjega trga EU: dosežki in izzivi za prihodnost

Janja Hojnik, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 5/2012Prispevek je nastal ob dvajsetletnici delovanja notranjega trga, ki jo bo EU slavila konec leta 2012. Prikazuje proces oblikovanja notranjega trga - vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil postavljen cilj vzpostavitve skupnega trga, prikazuje težave pri njegovem uresničevanju in ukrepe za dejansko uresničitev. Avtorica analizira sodobne razprave o težavah notranjega trga v sedanjosti in njegovi vlogi v prihodnosti. V zadnjem delu podaja ugotovitve o slovenskem članstvu na notranjem trgu v zadnjih osmih letih. Avtorica ugotavlja, da mora vsaka država članica razumeti, da nobena integracija, tako tudi ne notranji trg EU, ni v vseh vidikih pozitivna, ampak je samo v povprečju bolj pozitivna kot negativna. Ne moremo torej pričakovati, da bodo prav vsi državljani in podjetja imeli koristi od slovenskega članstva na notranjem trgu, temveč samo tisti, ki se lahko najbolje prilagodijo njegovim načelom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Ureditev neposrednih plačil podizvajalcem

Blaž Hrastnik, 10.10.2011

Obligacije

Blaž Hrastnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Članek obravnava pravni institut neposrednih plačil podizvajalcem kot izjemo v sistemu relativnih obligacijskih razmerij, ki hkrati pomeni enega od možnih načinov izboljševanja plačilne discipline in posledično likvidnosti gospodarstva. Uvodoma so kratko predstavljene primerjalne ur
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Povezave med mednarodno, evropsko in nacionalno ravnjo pri regulaciji finančnega trga

Janja Hojnik, 10.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtorica izhaja iz očitnega dejstva, da se trg ne more sam regulirati. Članek podaja vpogled v regulacijske aktivnosti mednarodnih finančnih regulatorjev in institucij EU, katerih namen je z natančnejšimi in strožjimi pravili povečati preglednost in varnost finančnega trga in s tem
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Investicijsko pravo EU - dileme na začetku celovitejšega razvoja

Janja Hojnik, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2010Po vrsti let političnih in sodnih razprav o obsegu skupne trgovinske politike EU Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, področje tujih neposrednih naložb uvršča v okvir skupne trgovinske politike. Članek presoja nekatere dileme prava tujih neposrednih naložb na svetovni in državni ravni ter na ravni EU, predvsem pa ocenjuje vpliv Lizbonske pogodbe na delitev pristojnosti med EU in državami članicami. Avtorica ugotavlja, da Lizbonska pogodba bolj kot izključuje pristojnosti držav članic na investicijskem področju povečuje sodelovanje med nacionalno ravnjo in EU. Investicijsko pravo EU se šele začenja razvijati in do učinkovitega sistema pravil na tem področju je še dolga pot.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄1

Razvoj borznega prava

M. Fleckner Andreas, J. Hopt Klaus, 19.2.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Andreas M.-fleckner, Klaus J.-Hopt, Podjetje in delo, 1/2010Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Med obveznim in neobveznim alternativnim reševanjem sporov

Bojana Jovin-Hrastnik, 7.10.2009

Civilni sodni postopki

Bojana Jovin-Hrastnik, Podjetje in delo, 6-7/2009Zanimanje za alternativno reševanje sporov v Evropski uniji nenehno narašča. Postopkom ARS je priznanih veliko prednosti. Število sodnih postopkov v državah članicah se povečuje, postopki se podaljšujejo, naraščajo pa tudi njihovi stroški. V takih okoliščinah se postavlja vprašanje, ali uvesti ARS k...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

Ekonomska analiza družine z vidika izročilne pogodbe

Rok Habjan, 18.2.2009

Obligacije

Rok Habjan, Rok Habjan, Podjetje in delo, 1/2009Pri ekonomski analizi družine z vidika izročilne pogodbe gre za povezavo teorije in prakse, ekonomske analize družine in izročilne pogodbe. Je prikaz odnosov v družini z ekonomskega vidika, kar pomeni, da s pomočjo različnih teorij in formul razložimo interakcije med člani družine. Analitični del v ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Delovno mesto in/ali vrsta dela

dr. Etelka Korpič-Horvat, 13.10.2008

Delovna razmerja

dr. Etelka Korpič-Horvat, dr. Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2008Avtorica v prispevku obravnava možnosti zaposlovanja za opravljanje del na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela. Razčlenjuje predvsem ureditev in možnosti zaposlovanja za vrsto dela, ki naj bi omogočilo večjo prožnost in hkrati varnost delovnih razmerij. Pri tem opozarja na odprta vprašanja in na p...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄6-7

Svoboda sklepanja pogodb o zaposlitvi v javnem sektorju

Etelka Korpič-Horvat, 8.10.2007

Delovna razmerja

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/20071. UVOD 2. ZNAČILNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI V JAVNEM SEKTORJU 3. SVOBODA SKLEPANJA POGODB O ZAPOSLITVI V JAVNEM SEKTORJU 3.1. Splošno 3.2. Bistvene omejitve svobode sklepanja pogodb o zaposlitvi v javnem sektorju 3.3. Svoboda sklepanja pogodb o zaposlitvi v državnih organih in samouprav...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2005⁄6-7

Pogodba o zaposlitvi z dopolnilnim delom

dr. Etelka Korpič-Horvat, 13.10.2005

Delovna razmerja

dr. Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2005Povzetek Avtorica v prispevku obravnava dopolnilno delo kot obliko dela s krajšim delovnim časom. Prikaže delovnopravno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih in drugih posebnih zakonih in pravice delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom po posameznih zakonih socialn...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Odškodninska odgovornost odvetnikov in notarjev

Bogomir Horvat, 7.10.2004

Odvetništvo in notariat

Bogomir Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2004Zaradi razvoja odškodninskega prava med sodobne izzive prav gotovo sodi proučevanje odškodninske odgovornosti različnih profesionalnih skupin, kot so na primer odvetniki, notarji, zdravniki, arhitekti in podobni. Pri delu teh poklicnih skupin je izrednega pomena načelo skrbnosti (diligence), ki se v...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄5

Distribucija motornih vozil z vidika konkurenčnega prava EU

Breda Hladnik, 30.8.2004

Obligacije, Varstvo konkurence, cene

Breda Hladnik, Podjetje in delo, 5/20041. KONKURENČNOPRAVNO OBRAVNAVANJE VERTIKALNIH SPORAZUMOV Konkurenčno pravo vertikalne sporazume, med katere sodi tudi pogodba o distribuciji motornih vozil, obravnava kot sporazume, ki sicer lahko omejevalno vplivajo na konkurenco, vendar pa v določenih okoliščinah njihovi pozitivni vplivi prevla...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(4) 6-7(17) 5(2) 5-6(4)
4(1) 3(1) 3-4(3) 2(1)
1(4)

Leto objave

2017(2) 2016(2) 2014(5) 2013(2)
2012(2) 2011(2) 2010(3) 2009(2)
2008(1) 2007(1) 2005(1) 2004(2)
2003(1) 2001(1) 1998(2) 1997(1)
1996(1) 1995(2) 1994(1) 1993(1)
1992(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov