Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Glasovanje invalidov na volitvah in diskriminacija

dr. Jurij Toplak, 1.4.2018

Človekove pravice

Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja. Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Pravni in ekonomski učinki brexita na zasebno pravo

Verica Trstenjak, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prvem delu so obravnavani postopek izstopa in možnosti, ki jih ima Združeno kraljestvo. Med temi so navedeni norveški in švicarski model, tako imenovani model carinske unije, model prostega trgovinskega sporazuma in model WTO. V nadaljevanju je obravnavan vpliv brexita na različna področja zasebnega prava, posebej na potrošniško pravo, ter s tem povečan vpliv na pogodbeno pravo in pravice pri online pogodbah, v letalskem prometu ter glede dajatev gostovanja pri mobilni telefoniji. Omenjen je tudi vpliv na pravo družb in na mednarodno zasebno pravo. V okviru slednjega je opozorjeno zlasti na probleme po izstopu Združenega kraljestva na področju pristojnosti, glede priznanja in izvršitve odločb ter uporabe prava. Ključne besede: brexit, izstop, Združeno kraljestvo, Evropska unija, potrošniško pravo, zasebno pravo, pogodbeno pravo, pravo družb, pristojnost, priznanje odločb Title: Legal and Economic Implications of Brexit for Private Law Abstract: The article discusses the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. The first part of the article deals with the exit procedure and the available options for the United Kingdom. These options include the Norwegian, the Swiss model, the customs union model, the model of free trade agreement and the WTO model. The article then analyses the impact of Brexit on various areas of private law, in particular consumer law, and thus an increased impact on contract law and rights in online contracts, air passenger rights, and mobile phone and roaming. The article also briefly deals with the impact of Brexit on company law and private international law. In the context of the latter, the issues concerning jurisdiction, recognition and enforcement of judgments and the application of law are underlined. Key words: Brexit, withdrawal, United Kingdom, European Union, consumer law, private law, contract law, co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odprta vprašanja pri ureditvi dopolnilnega dela

Mojca Tancer Verboten, 1.2.2017

Delovna razmerja

Mojca Tancer-Verboten, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Ustrezna zavarovanja v primeru izdaje enotnega računa za električno energijo in omrežnino

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 2.12.2016

Industrija in energetika

Luka Martin Tomažič, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Avtorja proučujeta, katera so ustrezna zavarovanja za izdajo enotnega računa na podlagi pogodbe med dobaviteljem električne energije in sistemskim operaterjem iz 114. člena Energetskega zakona (EZ-1). Osrednji del prispevka je namenjen interpretaciji nedoločnega pojma ustrezno zavarovanje, raziskavi ustreznosti posameznih instrumentov zavarovanja in oceni ustavne skladnosti predlaganih podzakonskih aktov s slovenskim ustavnim redom. Ključne besede: energetska zakonodaja, instrumenti zavarovanja, omrežnina, exceptio illegalis Title: Appropriate Insurance for Issuing a Joint Bill for Electricity and Network Access Fee Abstract: The authors'' research concentrates on the appropriate insurance instruments for issuing a joint bill on the basis of a contract between the electricity supplier and the system operator under Article 114 of the Energy Act (EZ-1). The article focuses on the interpretation of the indefinite notion of "appropriate insurance", on the research of appropriateness of individual insurance instruments, and on the evaluation of the constitutional congruence of the proposed regulations with the Slovenian constitutional order. Key words: energy legislation, insurance instruments, network access fees, exceptio illegalis
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Delovno pravo v dobi informacijske tehnologije

Luka Tičar, 1.10.2016

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtor želi v prispevku opozoriti na delovnopravno problematiko nekaterih razvijajočih oblik dela, ki so rezultat bliskovitega razvoja informacijske tehnologije oz. digitalizacije. V tej luči avtor skuša opredeliti pojem crowdwork in nakazati pravne posledice, ki jih njegov pojav lahko povzroči v luči tradicionalnih konceptov delovnega prava. Ob tem sicer opozori, da digitalizacija sfere dela nima zgolj negativnih učinkov, so pa slednji običajno predmet različnih strokovnih ocen. Avtor opozori tudi na siceršnji vpliv digitalizacije na položaj delavcev. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, množično delo, e-platforma, pravica do izklopa, poklicno delo, zasebno življenje Title: Labour Law in the Era of Digitalisation Abstract: The paper draws attention to the labour law issues arising from the certain newly emerging forms of work, resulting from the fast development of information technology and digitalisation. In this light, the author attempts to define the notion of crowdwork and point at the legal consequences thereof for the traditional concept of labour law. The paper also highlights the fact that digitalisation of work does not have only negative consequences, yet is frequently a subject of diverse professional estimations. The author also draws attention to the general impact of digitalisation on the position of workers. Key words: digitalisation, information technology, crowdwork, e-platform, right to log off, profesional work, private life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Korporativno upravljanje javnih zavodov

Bojan Tičar, 1.10.2016

Gospodarske javne službe (komunala)

Bojan Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Korporativno upravljanje v sodobnem pomenu je sestav nadzornih mehanizmov, prek katerih si tisti, ki zagotavljajo kapitalsko financiranje korporacij, zagotovijo povrnitev svojih naložb. Pri tem morajo paziti, da ne ogrozijo dolgoročnega razvoja in obstoja poslovnega sistema korporacije. Pravni temelj korporativnega upravljanja je praviloma izpeljan iz večinskega lastništva kapitala korporacije. To je pregledno, če imamo opravka z delniško družbo ali kakšno drugo kapitalsko družbo. Po naši hipotezi pa so korporacije tudi javni zavodi, ki praviloma nimajo kapitala. Čeprav javni zavodi nimajo osnovnega kapitala, ustanovitelj (država ali občina) večinoma ne odgovarja za obveznosti zavoda in tako tudi zapiše v sodni register ob registraciji. Javni zavod seveda vedno odgovarja z vsem svojim premoženjem, ustanovitelj pa upnikom zavoda ne odgovarja. V takšnem kontekstu je javni zavod sui generis nečlanska korporacija, ki je po obliki odgovornosti dejansko izenačena s kapitalsko družbo. Anomalija sistema je v tem, da za ustanovitev javnega zavoda ni predpisan minimalni kapital, ki bi v nekem določnem znesku varoval upnike. Iz tega sledijo tudi posebna razmerja korporativnega upravljanja. Korporativnopravno razmerje v javnem zavodu med državo/občino in javnim zavodom poteka v okviru pravice, po kateri javna ustanoviteljica (država/občina) praviloma neposredno imenuje večino članov sveta zavoda. Država/občina zaradi lastne nezmožnosti neposrednega upravljanja prenese pooblastilo za opravljanje te dejavnosti na svoje člane v svetu zavoda, ki v njenem imenu izvajajo to funkcijo. To velja tako za državne kot za občinske javne zavode. Avtor v razpravi povzame razmerja med ustanoviteljico (državo/občino) in organi javnega zavoda (svetom zavoda, direktorjem in strokovnim svetom) ter predlaga določene potrebne spremembe ureditve. Ključne besede: javni zavod, javni sektor, korporativno upravljanje, korporacije, ustanove, premoženje zavod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Meje ustavnosodnega nadzora - pristojnosti ustavnega sodišča za presojo aktov ustavne ravni

Andraž Teršek, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Andraž Teršek, Podjetje in delo, 6-7/20151. "Čuvaji ustave" in ustavnopravno izhodišče za razpravo o supraustavnosti 2. Sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije 3. Nemška ustavnosodna praksa in doktrina o neustavnem ustavnem amandmaju 4. Slovenski pravoslovni komentarji 5. Presoja norm ustavne ravni v Evropi in v svetu 6. Po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Neformalna pogajanja o priznanju krivde: pregled sodne prakse

Ana Testen, 1.10.2015

Kazenski postopek

Ana Testen, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. (Formalna) pogajanja 3. Vpliv sodnika per se na priznanje krivde: koliko sme sodnik vplivati na odločitev obdolženca 4. Neformalni predlogi strank: vezanost strank na neformalne predloge 5. Obvezna formalna obramba v postopku neformalnih pogajanj 6. Sklep Povzetek Nefor
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ureditev dostopa do Vrhovnega sodišča z vidika odvetnika

Matija Testen, 1.10.2015

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Matija Testen, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvodno 2. Revizija, predlog za dopustitev revizije ali nič od tega 3. Zavrženje ali zavrnitev predloga za dopustitev revizije 4. Neobrazloženost sklepa o nedopustitvi revizije 5. Formalistične zahteve, ki jih zapoveduje zakon in stopnjuje Vrhovno sodišče 6. Kako lahko Vrhovno sodišče opravlj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Prevzem kot korporacijsko dejanje na evropski poravnalni platformi T2S

Matjaž Titan, 1.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Titan, Podjetje in delo, 6-7/20151. Poravnalna platforma T2S 2. T2S in izvajanje korporacijskih dejanj 3. Sistematika korporacijskih dejanj v standardih CASG/CAJWG 4. Model božičnega drevesa (Christmas Tree Model) 5. Prevzem v sistematiki standardov CASG/CAJWG za korporacijska dejanja 6. Prilagoditve postopka po ZPre-1 zaradi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Lastne delnice ciljne družbe pri javnih prevzemnih ponudbah po slovenskem in nemškem pravu

Jasmina Tabaković, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasmina Tabaković, Podjetje in delo, 1/20141. Uvod 2. Lastne delnice po slovenskem in nemškem pravu 2.1. Pridobivanje lastnih delnic 2.1.1. Nujna pridobitev lastnih delnic 2.1.2. Pridobitev lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine 2.2. Odsvojitev lastnih delnic 2.3. Meje sklepa skupščine o pooblastitvi za pridobivanje l
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Bančne garancije v postopkih zaradi insolventnosti

Ilić Uroš, Ketler Marko, Tacol Tilen, 31.12.2013

Civilni sodni postopki, Obligacije

Uroš Ilić, Marko Ketler, Tilen Tacol, Podjetje in delo, 8/2013Bančna garancija je znan in v praksi uveljavljen zavarovalni instrument, namenjen utrjevanju položaja upnika za primer neplačila oziroma neizpolnitve druge pogodbene obveznosti v dogovorjenem roku. Namen tega prispevka je na kratko predstaviti pravno ureditev bančnih garancij, pojasniti razlike med posameznimi vrstami bančnih garancij, nato pa opozoriti na tveganja pri unovčitvi bančnih garancij ter na pravni položaj izdajatelja bančne garancije v primeru postopka zaradi insolventnosti nad naročiteljem bančne garancije. Zlasti v zvezi z zadnjim je bil v sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije nedavno napravljen pomemben korak v smeri varstva položaja izdajatelja bančne garancije v primeru, ko je njegova pogojna terjatev zoper insolventnega naročitelja bančne garancije zavarovana s hipoteko na nepremičnini tretjega. Ta v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 21. 6. 2013, ne preneha zaradi učinkov stečaja, saj v razmerju do tretjih ne preneha terjatev, ki je s hipoteko zavarovana.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄8

Sodobna sektorska klasifikacija pravnih oseb

Bojan Tičar, 31.12.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2013Avtor pravne osebe opredeli in klasificira po interesni teoriji in preneseni metodi klasifikacije upravnih sistemov, upoštevaje pravno subjektiviteto pravnih oseb. Izvirno je prikazana inovativna klasifikacija, ki je uporabna tako za ad hoc pravno-ekonomske analize kot tudi za praktično razvrščanje pravnih oseb pri ugotavljanju njihove subjektivitete, pa naj gre za ekonomsko analizo prava, vprašanja zasebnega ali javnega prava. Predlagana klasifikacija je praktično uporabna, univerzalna in globalna. Popolnoma je uporabna v Sloveniji. Delno pa jo lahko uporabimo tudi v primerih, ko pravni red druge države, drugače kot v Sloveniji, določi subjektiviteto pravnih oseb na svoj način. V teh primerih je mogoče shemo preprosto in hitro prilagoditi, saj so merila razvrščanja pravnih oseb na (teritorialne) oblastne, funkcionalne in nepridobitne po mnenju avtorja univerzalna. Klasifikacija izhaja iz razvrstitve pravnih oseb na korporacije in ustanove (universitas personarum, universitas bonorum) in jih umešča po kriterijih oblastnosti, funkcionalnosti in nepridobitnosti (oziroma dobrodelnosti).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Avtorskopravni vidiki plagiata s poudarkom na pisanih znanstvenih delih

Miha Trampuž, 15.10.2013

Intelektualna lastnina

Miha Trampuž, Podjetje in delo, 6-7/2013Avtor uvodoma obravnava (širši) splošni pojem plagiata, nato pravni pojem in končno ožji avtorskopravni pojem. Ta ni določen v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, zato je subsumiranje plagiata pod zakonski dejanski stan, ki ne obstaja in ga doktrina različno opredeljuje, odveč. Glede na to je njegovo obravnavanje v okviru avtorskega prava nepotrebno, razen de lege ferenda ali z vidika njegovih stičnih točk s (širšim) področjem znanstvenega plagiata. Plagiat opredeljujejo štirje znaki. Kot prvi znak se postavlja vprašanje, katere tuje duhovne dobrine varujemo pred njim. Avtor jih razdeli in obravnava kot tri skupine (avtorskopravno varovane vsebine, širše varovane vsebine, povsem nevarovane vsebine), pri čemer pa so pri prvi izrecno izključene iz varstva ideje, znanstvene teorije in odkritja. Preostali trije avtorskopravni znaki plagiata so dejanska uporaba vsebin, lastitev tujega avtorstva in določena krivdna oblika (naklep). Članek se konča s posebnimi primeri izključitve plagiata, ki obsegajo samoplagiat, dvojno stvaritev, nezavedno prevzemanje, inspiracijo in parodijo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

Kaj (vse oziroma vsaj) bi morali vedeti uporabniki o informacijskem sistemu e-ZK

Jasminka Jaša Trklja, 15.10.2013

Sodišča

Jasminka Jaša-Trklja, Podjetje in delo, 6-7/20131. Namen prispevka 2. O informacijskem sistemu e-ZK 3. Moduli, ki so sestavni del informacijskega sistema e-ZK 3.1. Modul za informacijsko podporo vlaganja elektronskih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti 3.2. Modul za informacijsko podporo voden
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄2

Sprememba pogojev za opravljanje dejavnosti z vidika načela varstva zaupanja v pravo

Toplak Jurij, Dubrovnik Tadej, 16.4.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik, Podjetje in delo, 2/2013Ustavno načelo varstva zaupanja v pravo le izjemoma dovoljuje zaostrovanje pogojev za opravljanje dejavnosti ali poklica. Ustavno sodišče je v številnih odločbah izdelalo natančna merila glede tega, kdaj je takšno zaostrovanje pogojev dovoljeno. Med drugim mora biti osebam, ki že opravljajo dejavnost na podlagi stare ureditve, ob spremembi pogojev na voljo več let časa, da se pripravijo in izpolnijo tudi nove. V pravice teh oseb se lahko posega le z zakonom. Članek analizira prakso Ustavnega sodišča RS v primerih, ko je to obravnavalo skladnost zaostritve meril za opravljanje dejavnosti z drugim členom Ustave RS. Na podlagi te analize oceni tudi ustavnost nedavno izdanih predpisov, o katerih Ustavno sodišče še ni odločalo. Med njimi je predpis, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve pogoje za opravljanje dejavnosti spremenilo tako, da za delo, za opravljanje katerega se je prej zahtevala višja strokovna izobrazba, zdaj zahteva visoko strokovno izobrazbo. To je storilo brez prehodne ureditve in brez ureditve statusa oseb, ki so delo opravljale na podlagi prejšnjih pogojev, predpis, s katerim so bili predpisani novi pogoji, pa je bil objavljen le na spletu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Kdo je potrošnik

Simon Tertnik, 10.8.2012

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Simon Tertnik, Podjetje in delo, 5/2012V prispevku je sistematično predstavljen pojem potrošnika v pravnem redu Evropske unije. V prvem delu so opredeljeni pravni subjekti, ki jih direktive EU s področja varstva potrošnikov štejejo za potrošnike. To zajema tudi vprašanje osebne veljavnosti potrošniškega prava EU. V drugem delu je kritično obravnavan pojem povprečnega evropskega potrošnika. Ta je neločljivo povezan ne le z razvojem potrošniškega prava, temveč tudi z vzpostavitvijo ustreznega ravnovesja med potrošniškim pravom na eni ter konkurenčnim pravom in pravom evropskega notranjega trga na drugi strani. Vsa izvajanja so problemsko zastavljena in utemeljena tako s sodno prakso Sodišča EU, ki ima pri razvoju pojma potrošnika vodilno vlogo, kot tudi z mnenji uveljavljenih avtorjev s področja potrošniškega prava. Na relevantnih mestih so predstavljene tudi možnosti razvoja pojma potrošnika v prihodnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Geografski učinki varstva znamke skupnosti

Ovčak Kos Maja, Tacol Tilen, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

, Podjetje in delo, 5/2012Blagovna znamka Skupnosti je unitarne narave: njen cilj je enotno varstvo in učinkovanje na celotnem območju Evropske unije. Takšno zaščito znamke Skupnosti je mogoče doseči le, če se učinki sodnih odločb nacionalnih sodišč, ki prepovedujejo nadaljnja kršitvena ali ogrozitvena ravnanja kršitelju znamke Skupnosti, po pravilu raztezajo na celotno ozemlje Evropske unije. Osrednje vprašanje, ki ga avtorja v članku obravnavata, je, ali takšne prepovedne odločitve nacionalnih sodišč same po sebi avtomatično in brezpogojno polno učinkujejo na celotnem območju Evropske unije ali pa je njihovo geografsko vserazsežnost v določenih okoliščinah vendarle mogoče omejiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Vloga odvetnika pri pridobivanju in (ne)razkritju dokazov za namen civilnega postopka

Matija Testen, 10.10.2011

Civilni sodni postopki

Matija Testen, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Poleg tega, da bo navadno odvetnik moral pravilno oceniti dokaze, jih povezati z dejstvi in zagotoviti, da bo stranka lahko čim bolje dokazovala dejstva, bo moral znati stranki pomagati tudi pri zbiranju dokazov. Torej pri zbiranju in razkritju dokazov, ki jih stranka nima, pa bi ji
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Prizadevanja Slovenije za človekove pravice

Eva Tomič, 10.10.2011

Človekove pravice

Eva Tomič, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Slovenija, katere polpretekla zgodovinska izkušnja krepi njeno verodostojnost, kar zadeva človekove pravice in temeljne svoboščine, se od osamosvojitve zavzema za strožje norme in standarde na tem področju ter njihovo uresničevanje; s članstvom v EU pa se je njen glas še okrepil. Ta
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄5

Pospešitev postopka predhodnega odločanja

Edita Turičnik, 1.8.2011

Civilni sodni postopki

Edita Turičnik, Podjetje in delo, 5/2011Povzetek Sodišče EU v Luksemburgu je izključno pristojno, da na celotnem območju evropske povezave podaja avtonomno razlago prava EU oziroma odloča o njegovi morebitni neveljavnosti. Temeljni mehanizem, s katerim izvaja to odgovorno nalogo, je določen v členu 267 PDEU, ki uzakonja postopek p
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄2

Odškodnina za nemožnost uporabe stvari in nadomestno vozilo

Jovanovič Dušan, Toplak Jurij, 13.4.2011

Obligacije

Dušan Jovanovič, Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2011Začasna nemožnost (tudi nezmožnost) uporabe je pogosta posledica škodnega dogodka. Lahko se nanaša na uporabo premične ali nepremične stvari, denarja ali dela telesa. Načeloma velja, da nemožnost uporabe pomeni pravno priznano škodo. Članek sistematično predstavi ureditev in sodno prakso s področja nemožnosti uporabe stvari v Sloveniji in tujini, predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. Vprašanja se najpogosteje postavljajo v zvezi z najemom nadomestnega vozila zaradi nemožnosti uporabe vozila, poškodovanega v prometni nesreči, in v zvezi s škodo, ki nastane ob nemožnosti uporabe kupljene stvari zaradi stvarnih napak v garancijskem roku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄2

Pravna zaščita imetnikov bančnih vlog po pravu EU

Edita Turičnik, 13.4.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Edita Turičnik, Podjetje in delo, 2/2011Avtorica v prispevku obravnava pravni položaj in možnosti vlagateljev oziroma imetnikov bančnih vlog v EU, katerih bančne in druge hranilne vloge so v skladu z zakonodajo EU zaščitene za primer plačilne nesposobnosti ali drugih finančnih težav, ki bi prizadele banke oziroma kreditne institucije. Na ravni EU se je namreč že zgodaj pokazalo, da je za učinkovit bančni in s tem celotni finančni sistem, poleg ureditve sistemskih vprašanj, pomembno tudi, da vlagatelji vanj zaupajo. Kot posledica navedenega je že leta 1994 prišlo do pravno urejene zaščite depozitov, saj je bila sprejeta Direktiva 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog. Ta direktiva je bila leta 2009 amandmirana s sprejetjem Direktive 2009/14/ES, ki je le še okrepila varstvo vlagateljev, saj je določila, da mora po novem v primeru nerazpoložljivosti vlog kritje celotnih vlog istega vlagatelja znašati najmanj 50.000 evrov, pri čemer se je s prvim januarjem 2011 ta zajamčeni znesek dvignil celo na 100.000 evrov. Na podlagi obravnavane zakonodaje je trenutna zaščita vlagateljev dokaj dobro urejena, saj lahko upravičenci v primeru pravilne implementacije omenjenih direktiv svoje pravice izvajajo neposredno iz nacionalne zakonodaje konkretne države članice, v kateri je ustanovljena banka, pri kateri imajo položene depozitne bančne vloge. Če država članica navedenih direktiv sploh ni implementirala ali ju ni implementirala pravilno, pa lahko isti učinek določb direktiv ter s tem zaščito svojih pravic in položaja dosežejo tudi na podlagi pravil o odškodninski odgovornosti države članice zaradi kršitve prava EU.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Statusno preoblikovanje javnih zavodov po predlogu novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS)

Bojan Tičar, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2010Avtor analizira prehodni režim predloga novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS) in predstavi pravne okvire za preoblikovanje javnega zavoda v druge statusne oblike. Na začetku pojasni statusni in javnofinančni zakonski okvir javnih zavodov. Nadaljuje z analizo pravil preoblikovanja javnih zavodov de lege lata in de lege ferenda. Postopek preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo je še posebej zahteven, ker se smiselno uporabljajo postopki korporacijskega preoblikovanja d. d. v d. o. o. Avtor sklene s pregledom posledic preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo in z odprtimi vprašanji prehodnih določb predloga Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 7(2) 6(1) 6-7(58)
5(11) 5-6(10) 4(2) 3-4(9)
2(12) 1(4)

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2016(3) 2015(4)
2014(1) 2013(5) 2012(2) 2011(5)
2010(2) 2009(4) 2008(4) 2007(6)
2006(8) 2005(4) 2004(4) 2003(7)
2002(12) 2001(9) 2000(6) 1999(7)
1998(2) 1997(5) 1996(6) 1995(5)
1994(4) 1993(2) 1992(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov