Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 140)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Socialna država in država blaginje - sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.6.2017

Pravoznanstvo

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države. Ključne besede: socialna država, pravna država, država blaginje, socialne pravice, sistem socialne varnosti Title: Social State and Welfare State - Synonyms or Mere Contextual Paronyms? Abstract: The article deals with the concept of a social state and a welfare state within the framework of a democratic state of law. The foundations of a social normative state are presented, the comparative legal aspects of the forms of social states and the trends of the national and European social policy. The system of a welfare state was also analysed as well as the differences in relation to a social state of law. The founding values and goals of a social state and a welfare state are also presented. The conclusion highlights the challenges of a modern social state. Key words: social state, state of law, welfare state, social rights, social security system
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Reforma angleškega prava družb - primerjava z ureditvijo v Republiki Sloveniji

Tanja Bauer, 2.6.2016

Pravoznanstvo

Tanja Bauer, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Leta 2006 je angleški parlament sprejel nov zakon na področju prava družb (Companies Act 2006), ki je pomenil najobsežnejšo reformo angleškega prava družb. Namen novega zakona je bil modernizirati angleško pravo družb, odpraviti administrativne ovire, olajšati poslovanje majhnim zasebnim družbam, olajšati postopek ustanovitve družb, omogočiti večjo fleksibilnost poslovanja in povečati konkurenčnost angleških družb tudi na mednarodnem področju. V prispevku avtorica obravnava bistvene spremembe, ki jih je uvedel Companies Act 2006, ter jih primerja z ureditvijo v Republiki Sloveniji. Ključne besede: Companies Act 2006, angleško pravo družb, reforma angleškega prava družb Abstract: In 2006, the UK Parliament passed new legislation in the field of company law (Companies Act 2006), which represents the most extensive reform of the UK company law. The purpose of the new legislation was to modernise the UK company law, eliminate the administrative barriers, facilitate activities of small private companies, simplify the process of setting up companies, enable greater flexibility of activities and increase the competitiveness of UK companies internationally. Major changes, introduced by the Companies Act 2006, are addressed and compared with the law in the Republic of Slovenia. Key words: Companies Act 2006, UK company law, UK company law reform
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Kako preprečiti, da Vrhovno sodišče postane vir neenotne sodne prakse

Nina Betetto, 1.10.2015

Civilni sodni postopki, Pravoznanstvo

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/20151. Vrhovno sodišče kot najvišja avtoriteta sodne oblasti, ki skrbi za poenotenje sodne prakse 2. Obstoječa normativna sredstva za zagotavljanje enotnosti sodne prakse med senati Vrhovnega sodišča 3. Ali so obstoječi instituti učinkovito sredstvo za zagotavljanje enotnosti sodne prakse na Vrhovnem
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Od individualnega do javnega (precedenčnega) namena Vrhovnega sodišča: ustavnopravni vidik

Jan Zobec, 1.10.2015

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Različne pravne tradicije, različni pogledi na vlogo najvišjega sodišča 2.1. Kasacijski, revizijski in apelacijski model 2.2. Razmislek o posameznih sistemih 3. (Post)socialistična pravna tradicija 3.1. Rešitev: malo je več 4. (Ne)obrazloženost sklepov o nedopustitvi revizije 4
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄5

Vloga morale na področju pogodbenega prava

Klemen Drnovšek, 1.8.2015

Obligacije, Pravoznanstvo

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Splošno o morali in pravu 3. Morala kot formalni pravni vir pogodbenega prava 3.1. Morala 3.2. Načelo vestnosti in poštenja 3.3. Moralno izvrševanje prava 3.4. Vloga morale v pogodbenih razmerjih gospodarskih subjektov 4. Sklep Povzetek Morala je pomemben materialni prav
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pogled (ustavnega) sodnika

Jan Zobec, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2014Ustavnost kot moderna pravna kultura bistveno spreminja tradicionalne poglede na razmerje med pravom in moralo. Koncept kapilarne ustavnosti z vsemi orodji, ki naj bi zagotavljala njeno praktično učinkovitost, daje občutek, da se anomalije in zlorabe prava, ki so se dogajale v totalitarizmih prejšnjega stoletja, ne morejo ponoviti. Vendar stvarnost prepričuje, da je pravni okvir samo formalni pogoj moralno-etične učinkovitosti prava. Na koncu je vse odvisno od osebnih lastnosti in integritete tistih, ki jim je zaupana praktična uveljavitev ustavnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Družba, morala in vrednote: pogled ekonomista

Tine Stanovnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Tine Stanovnik, Podjetje in delo, 6-7/2014V prispevku pojasnjujem, kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti. Tisti ekonomisti, ki so zagovorniki pomena bolj normativnega urejanja trga in omejevanja tržnega mehanizma, štejejo moralna načela za nepogrešljiv sestavni del urejenega delovanja države. Ekonomisti, ki nasprotujejo omejitvam, ki jih države postavljajo prostemu delovanju trga, ker naj bi se s tem zmanjšala učinkovitost gospodarstva, pa na moralna načela ne gledajo normativno, temveč skozi optiko pozitivistične ekonomike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravice in dolžnosti odvetnika v razmerju do njegovih strank in do družbene skupnosti

Rok Čeferin, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Rok Čeferin, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor v prispevku analizira sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice in na tej podlagi ugotavlja, kakšne dolžnosti imajo odvetniki pri opravljanju svojega dela v razmerju do svojih strank in družbene skupnosti. Pri opravljanju odvetniškega dela morajo odvetniki na zahtevo svoje stranke zanjo vložiti vsako pravno sredstvo, ki lahko pripomore k izboljšanju njenega pravnega položaja, pa čeprav bi z vložitvijo takega pravnega sredstva stranka zlorabila svoje procesne pravice. Če odvetnik ravna na opisani način, je njegovo ravnanje ne le v strankinem, temveč tudi v javnem interesu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Spletna sovražna beseda in (ne)moč prava

Nataša Pirc Musar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Podjetje in delo, 6-7/2014Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

(A)moralnost pravnikov v politiki

Marko Pavliha, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2014Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Moralno razumevanje prava

Marijan Pavčnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Temeljni vsebinski okvir, na katerega smo vezani, so temeljne človekove pravice, ki so ustavno določene. Temeljne pravice se tudi spreminjajo in razvijajo, a imajo kot izročilo politične in pravne kulture tako trdno pomensko jedro, da o njem dvomi zgolj "namerna skepsa" (G. Radbruch). V vrednotno pluralnih družbah so moralne vrednote, ki jih izražajo temeljne človekove pravice, najbolj trden moralni temelj prava. - Nujni spremljevalec moralnega razumevanja prava je tudi moralna kritika prava. Tovrstna kritika za oblast pogosto ni prijetna, a se ji ni mogoče izogniti, če hočemo biti odgovorni do narave, družbe in prihodnjih rodov. Pravnik, ki ga vse to ne zanima in se oklepa zgolj črke zakona, deluje okostenelo in ne bogati življenja, ki mu je pravo namenjeno. Pravna misel naj ima, bi rekla Smoletova Antigona, vselej tudi svoj smisel.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Kje so meje lobiranja

Ciril Ribičič, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Lobiranje v praksi - legalizirana korupcija?

Cigler Mihael, Dreven Simon, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Mihael Cigler, Simon Dreven, Podjetje in delo, 6-7/2014V javnosti pogosto prevladuje predstava, da so lobisti nekakšni paraziti in kriminalci, lobiranje pa ni nič drugega kot legalizirana korupcija. Takšna predstava, pa čeprav povezana z nekaterimi posameznimi primeri iz preteklosti, je danes večinoma zmotna in ne odseva realnega stanja. Lobiranje je namreč pravno urejena, zakonita in sprejemljiva dejavnost, ki je zaradi svoje narave podvržena strogemu nadzoru. Zato poskušata avtorja s prepletanjem različnih vidikov razumljivo predstaviti lobiranje v praksi, se pravi to, kaj lobisti počnejo, kako in kje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pomen vključujoče družbe pri urejanju in nadzoru lobiranja

Bećir Kečanović, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Bećir Kečanović, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava lobiranje kot pridobitev demokracije, ki omogoča, da lahko posamični interesi tekmujejo za različne oblike sobivanja. V zvezi s pomenom vključujoče družbe pa ugotavlja potrebo, da se čezmerna moč političnih elit in lobijev obrzda tudi z večjo vlogo civilnega sektorja in nepridobitnih storitev lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Razvoj zakonskega urejanja lobiranja v Sloveniji kot dopolnitev demokracije

Albin Igličar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2014V Sloveniji so se prve lobistične organizacije pojavile v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Leta 1994 je bila v okviru Društva za odnose z javnostmi ustanovljena sekcija lobistov, ki je tudi sprejela poseben etični kodeks. Po naročilu Državnega zbora je bil pripravljen osnutek Zakona o lobiranju, ob upoštevanju primerjalnih študij v državah z razvito lobistično kulturo in tradicijo. Skupina poslancev je osnutek zakona leta 1998 predlagala v sprejem, vendar zakonodajni postopek ni bil končan. Ob nadaljnjih pojavih lobiranja ter ob upoštevanju prakse in kulture v tej dejavnosti je bila vsebina zakonskega osnutka delno povzeta v leta 2010 sprejetem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je veljavni zakonski okvir urejanja lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

De rerum natura - neprimernost doktrine locus standi v javnem pravu

Mirko Pečarič, 12.3.2013

Pravoznanstvo, Uprava

Mirko Pečarič, Podjetje in delo, 1/2013Prispevek se nanaša na neprimernost obstoječe procesne legitimacije v sodobnem upravnem pravu in na področju varovanja človekovih pravic. Institut pravnega interesa, ki je varoval pred kverulantstvom in poplavo vlaganja pravnih sredstev, ne more več zadovoljivo varovati pravic ljudi in obveznosti države na področju javnega prava. Vse večja razsežnost področij in načinov delovanja države ter nepoznavanje vseh možnih neposrednih in stranskih posledic preprečuje javnim institucijam, ki delujejo v smeri varovanja javnega interesa, da bi tega lahko učinkovito zavarovale. Sodna praksa posameznih obravnavanih držav gre zato večinoma v smeri zadostnega interesa, ki je še vedno učinkovita varovalka pred kverulantstvom in daje možnosti za boljše varovanje javnega interesa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu

Vasilka Sancin, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Teža (pomen) pravnih načel

Marijan Pavčnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načela poštenih volitev

Jadranka Sovdat, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Politizacija postopkov kandidatur za mednarodne sodniške in nekatere druge evropske funkcije

Marko Pavliha, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor zagovarja hipotezo, da so postopki nekaterih kandidatur za prestižne evropske funkcije pretirano spolitizirani. Zato predlaga spremembe zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč in uzakonitev preglednega in pravičnega postopka za izbiro evropskega komisarja in nekaterih drugih funkcionarjev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu

Mile Dolenc, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(6) 7(2) 6(4) 6-7(102)
5(2) 5-6(13) 4(3) 3(1)
3-4(2) 2(3) 1(2)

Leto objave

2017(2) 2016(1) 2015(3) 2014(10)
2013(1) 2012(15) 2011(14) 2010(4)
2009(17) 2008(13) 2007(5) 2005(2)
2004(2) 2003(3) 2002(5) 2001(5)
2000(2) 1999(3) 1998(6) 1997(1)
1996(5) 1995(4) 1994(6) 1993(5)
1992(4) 1991(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G HI J K L M N OP QR S Š T U VW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov