Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 132)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)
Karmen Lutman, 1.12.2012
Obligacije
|
| Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Stvarno kazalo
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
PREGLED SODNE PRAKSE
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1 |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti
Vesna Kranjc, 1.12.2012
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe
Gregor Drnovšek, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Vsebina PID št.8/2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela
Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012
Delovna razmerja
|
| Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Izpodbijanje oddelitve
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red
Peter Merc, 1.12.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža
Jerneja Prostor, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Nina Plavšak, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vezanost Ustavnega sodišča na lastne odločbe
Janez Čebulj, 5.10.2012
Uprava
|
| Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v prispevku obravnava nekatera vprašanja, povezana z vezanostjo Ustavnega sodišča na lastne odločbe. V tem okviru se najprej ukvarja z vprašanjem vsebine vezanosti na odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa z vprašanjem, ali - in če, v kolikšni meri - velja zahteva po vezanosti na lastne odločbe za Ustavno sodišče samo. Z drugimi besedami, gre za vprašanje, ali standardi, še posebej tisti, ki so vsebovani v odločbah Ustavnega sodišča, vežejo le sodišča in druge organe, katerih akte je Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje razveljavilo ali odpravilo, ali tudi Ustavno sodišče samo. Pri tem opredeli tri vidike vezanosti: vezanost na z odločbo opredeljeni ustavni okvir, vezanost na razlago z odločbo opredeljene vsebine ustavnega procesnega instituta in vezanost na vsebino procesne človekove pravice. Kot primer odstopa od vezanosti pa je v prispevku obravnavan primer ustanovitve Občine Ankaran. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Teža (pomen) pravnih načel
Marijan Pavčnik, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)
Mirjam Škrk, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Načela poštenih volitev
Jadranka Sovdat, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Sodno varstvo zoper splošne akte uprave
Erik Kerševan, 5.10.2012
Uprava
|
| Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2012Splošni akti uprave lahko na pravni položaj posameznikov ali pravnih oseb vplivajo na različne načine, bodisi kot podlaga za izdajo upravnih aktov bodisi z neposrednim učinkom. V vsakem od navedenih primerov je treba prizadetim subjektom zagotoviti možnost sodnega varstva, s katerim se lahko preveri ustavnost ter zakonitost takih sprememb njihovih pravic ter obveznosti, pri čemer pa kaže ob dosedanji ureditvi resno razmisliti o uvedbi nekaterih novih pristojnosti upravnega sodstva za odločanje o veljavnosti splošnih aktov uprave, pa tudi o vzpostavitvi procesnih možnosti, da s pravnim sredstvom za abstraktno presojo neposredno učinkujočih splošnih aktov uprave prizadeti subjekti uveljavljajo varstvo svojega pravnega položaja. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu
Mile Dolenc, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem
Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 5.10.2012
Uprava
|
| Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Podjetje in delo, 6-7/2012Poseg v javno pogodbo lahko pomeni novo oddajo. Zato drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju samo soglasje pogodbenih strank k spremembi pogodbe ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti modifikacije javne pogodbe je torej postavljeno širše, in sicer tudi z vidika varstva interesov drugih ponudnikov, ki bi (lahko) sodelovali v takšnem spremenjenem razpisu. Pri presoji dopustnosti sprememb javnih pogodb tako ni odločilno razmerje naročnik : izvajalec (soglasje med njima mora biti podano že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljim razmerjem in nameravanimi spremembami (pogodba : aneks). |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Instrumentalnost javnega prava in načelo zaupanja v pravo (primer določb ZUJF o letnem regresu)
Rajko Pirnat, 5.10.2012
Uprava
|
| Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava razmejitev pridobljenih pravic in upravičenih pravnih pričakovanj ter pravne posledice retroaktivnih posegov v ene in druge. Pri tem ugotavlja, da je glede intenzivnosti posega v upravičena pravna pričakovanja treba razlikovati poseg v pridobljene pravice od posega v pričakovane pravice, poleg tega pa tudi posege s povratno veljavo od posegov za naprej. Pridobljena pravica je tista, ki je individualizirana na določeno osebo in po obsegu konkretizirana do te mere, da ne zahteva več nekih pravnih aktov, ki bi jo podrobneje definirali. Poseg v tako pravico z retroaktivnim pravnim učinkom je najhujši poseg v načelo zaupanja v pravo in je lahko dovoljen res le v izjemnih primerih. Avtor podrobno obravnava retroaktivni poseg v pravico do regresa za letni dopust za leto 2012 in ugotavlja, da je prišlo do zakonskega posega v že zapadlo pravico, ki ne izpolnjuje zahtev za tak izjemen primer. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov
Albin Igličar, 5.10.2012
Ustavno sodišče
|
| Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu
Vasilka Sancin, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
(Ne)uspešna reforma gospodarskega in finančnega sistema
Franjo Štiblar, 5.10.2012
PRORAČUN
|
| Franjo Štiblar, Podjetje in delo, 6-7/2012Neposredni ukrepi nosilcev odločanja (vlad in centralnih bank) so preprečili katastrofo ob izbruhu krize, sistemske reforme pa niso zadostne, da bi omogočile dokončno rešitev sedanje in onemogočile nastanek prihodnjih kriz. Razlog je v povezavi interesa vodilnih elit in neustreznih prevladujočih ekonomskih doktrin, ki jih pravna stroka nekritično normativno oblikuje. Finančni sistem je potreben reforme v temelju, ki pa bi močno vplivala tudi na obstoječi politični in širše na celoten družbeni sistem. Odpor ne le finančnih elit proti reformam je uspešen, zato se krizne razmere v svetu in pri nas nadaljujejo že peto leto. |
|
