Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 132)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe
Gregor Drnovšek, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red
Peter Merc, 1.12.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Nina Plavšak, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža
Jerneja Prostor, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela
Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012
Delovna razmerja
|
| Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Izpodbijanje oddelitve
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti
Vesna Kranjc, 1.12.2012
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Stvarno kazalo
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)
Karmen Lutman, 1.12.2012
Obligacije
|
| Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
PREGLED SODNE PRAKSE
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1 |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Vsebina PID št.8/2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pomen sodne prakse za urejanje delovnih razmerij
Biserka Kogej Dmitrovič, 5.10.2012
Delovna razmerja
|
| Biserka Kogej-Dmitrovič, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Predstavljene so odločbe s področja tako imenovanih agencijskih delavcev, to je delavcev, ki jih delodajalec napoti na delo k uporabniku. V sodnih odločbah je odgovorjeno na vprašanje odškodninske odgovornosti v primeru, da se delavec poškoduje na delu. Nato so predstavljene odločbe v zvezi s pravicami delavca, ki sprejme ponujeno pogodbo o zaposlitvi in zahteva sodno varstvo glede utemeljenosti odpovednega razloga, v primerih, ko je ugotovljeno, da odpovedni razlog ni utemeljen. Naslednji sklop povzema odločbo, v kateri je obravnavana kršitev delovne obveznosti delavca v času bolniškega dopusta za nego otroka. V zadnjem sklopu pa so predstavljene odločbe, ki obravnavajo pravico delavcev do povrnitve stroškov prehrane med delom, in sicer vprašanje obveznosti delodajalca, če zagotavlja topli obrok. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Dokazno breme
Tomaž Keresteš, 5.10.2012
Civilni sodni postopki
|
| Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku se avtor ukvarja s problemom dokaznega bremena. Pri tem opozarja, da je treba problem dokaznega bremena ločiti na dve vrsti dokaznega bremena. Prvo je subjektivno dokazno breme, ki predstavlja dolžnost stranke, da dokaže obstoj določenega dejstva, s katerim utemeljuje svoj zahtevek. Objektivno dokazno breme pa pride v poštev zgolj v tako imenovanih non liquet situacijah, ko sodišče ne more ugotoviti določenih, za odločitev potrebnih pravno relevantnih dejstev. Poleg tega je treba razlikovati tudi med dokaznim bremenom v materialnem dejanskem stanu, ki se mu v pravni dogmatiki posveča večina pozornosti, in dokaznim bremenom v procesnem dejanskem stanu, ki pa je praviloma spregledana tema domače pravne dogmatike. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Obseg pravic do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Grega Strban, 5.10.2012
Delovna razmerja
|
| Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2012Bolezen in poškodba nista le zasebno, temveč tudi družbeno tveganje. Kot socialna primera ju je treba jasno zakonsko opredeliti. V (enem) zakonu je treba določiti pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihov obseg. Čeprav se je z odpravo doplačil napovedovalo povečanje obsega pravic do zdravstvenih storitev, je ZUJF omogočil povečanje doplačil in s tem zmanjšanje obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na njihov obseg vpliva tudi pravo EU. Določa, da je treba zagotavljati zdravstvene storitve, ki so uveljavljene v mednarodni medicinski znanosti, in ne le v domačih poklicnih krogih. V ureditvah, kjer vsebina pravic do zdravstvenih storitev ni natančno določena, je treba zagotavljati najbolj učinkovito metodo zdravljenja (doma ali v drugi državi članici) in s tem standard "najvišje stopnje zdravljenja". |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Ali je slovenska delovna zakonodaja res nefleksibilna
Katarina Kresal Šoltes, 5.10.2012
Delovna razmerja
|
| Katarina Kresal-Šoltes, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorica v prispevku obravnava pomanjkljivosti indeksov, s katerimi OECD in Svetovna banka merita fleksibilnost nacionalnih delovnih zakonodaj. Sporni so njihova metodologija, rezultati in ocena, da je visok indeks varstva zaposlitve ovira za gospodarski razvoj. V prispevku so predstavljena nasprotna stališča MOD in delovnopravne doktrine. Institut varstva zaposlitve je treba obravnavati kot mednarodnopravno jedro človekove pravice do dostojnega dela. S tega stališča naj se presoja ustreznost vladnih izhodišč za reformo trga dela. In s stališča, ali konkretni ukrepi - lažje odpuščanje, zniževanje odpravnin in odpovednih rokov, nove pogodbene oblike, kot sta enotna pogodba za nedoločen čas in pogodba za občasna in začasna dela idr. - dejansko sledijo deklariranim ciljem ali pa jim celo nasprotujejo. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Razvoj znanosti in pravno urejanje
Matej Accetto, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Matej Accetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se posveča vprašanju vezi med pravom in znanostjo oziroma znanstvenim in tehnološkim razvojem. Uvodoma se na kratko posveti tudi vprašanju prava kot znanosti, nato pa v jedru besedila obravnava dva vsebinska vidika vezi: najprej oriše, kako razvoj znanosti vpliva na zasnovo in delovanje pravnega reda, nato pa še, kako se pravo spopada (ali mora spopadati) z novimi odprtimi vprašanji, ki jih predenj postavlja tehnološki napredek. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Dokaz z izvedenci
Vesna Rijavec, 5.10.2012
Civilni sodni postopki
|
| Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/20121. Uvod 2. Pojem izvedenca 3. Dolžnosti izvedenca 4. Izbira izvedenca 5. Izvedenčeva nepristranskost - izločitveni razlogi 6. Postavitev več izvedencev 7. Dokaz z izvedencem v tujini 8. Postavitev novega izvedenca 9. Zamenjava izvedenca 10. Primerjava med izvedencem in pričo 11. Predmet do |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Tehnično okrepljen nadzor
Aleš Završnik, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Aleš Završnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakdanjega življenja. Elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki videonadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanje. To omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato treba analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v vrednostno nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnost in družbeno kohezivnost ter vodi v novo paradigmo prevencijske pravičnosti. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Čezmejna pravna vprašanja novih tehnologij
Maja Brkan, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Maja Brkan, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vpliv sodobnih tehnologij na razlago predpisov s področja mednarodnega zasebnega prava, zlasti Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Avtorica predstavi in kritično analizira novejšo sodno prakso Sodišča EU glede razlage te uredbe, v kateri je Sodišče EU odločalo o določitvi pristojnosti v primeru kršitev osebnostnih pravic in pravic intelektualne lastnine prek spleta. Prikazano je, kako se razlike med tema dvema vrstama pravic kažejo v določitvi pristojnosti in katera pravna vprašanja obstoječa sodna praksa zaenkrat še pušča odprta, a se bo morala z njimi soočiti v prihodnosti. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških sporov
Aleš Galič, 5.10.2012
TRGOVINA
|
| Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2012Različne direktive EU, priporočila Komisije ter številni programi EU na področju potrošniškega prava spodbujajo, v nekaterih primerih pa že zapovedujejo vzpostavitev shem zunajsodnega (alternativnega) reševanja sporov (ARS). Stroškovno tveganje pravde je praviloma za potrošnika glede na vrednost tipičnega potrošniškega spora preveliko. Poleg tega je značilnost potrošniškega razmerja v dejanski neenakosti med trgovcem in potrošnikom glede (med drugim) izkušenj glede ravnanja v sporu, poznavanja prava ali dostopa do pravnih informacij ter glede financiranja postopka. Neobstoj zunajsodnih mehanizmov za reševanje potrošniških sporov dejansko pogosto pomeni, da potrošnik nima realne možnosti pravnega varstva. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Varstvo potrošnikov pri pogodbah o dobavi digitalnih vsebin
Matija Damjan, 5.10.2012
TRGOVINA
|
| Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2012Tema prispevka je pravna ureditev varstva potrošnikov pri pogodbah o elektronski dobavi digitalnih vsebin, na primer glasbe, filmov, računalniških programov. Veljavna pravna ureditev je pomanjkljiva, ker je namenjena predvsem spletnim nakupom fizičnega blaga ali storitev, ne upošteva pa posebnosti digitalnih vsebin. Prispevek prikaže, kakšne novosti v zvezi s tem prinaša nova direktiva o pravicah potrošnikov, nove rešitve kritično oceni in ugotavlja, katera vprašanja ostajajo neurejena. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Kaj je narobe z Zakonom o varstvu potrošnikov
Damjan Možina, 5.10.2012
TRGOVINA
|
| Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor opredeli ozadje prava varstva potrošnikov in oriše osnovne poteze slovenske pravne ureditve. Izhodiščna hipoteza je, da težave na tem področju, ki se kažejo predvsem v majhnem številu sodnih odločb, njihovi kakovosti ter pomanjkljivi uporabi evropskega prava (skladna razlaga), ne izhajajo le iz težav pri dostopu do sodišča oziroma iz postopkovnih razlogov, ampak tudi iz slabega poznavanja materialnega prava varstva potrošnikov, pa tudi iz slabe kakovosti osrednjega predpisa. Ta je izrazito nepregleden, vsebuje nekatere slabe zakonodajne rešitve ter ponekod odstopa od zahtev prava EU glede prenosa potrošniških direktiv. Pomanjkljiva je tudi koordinacija med OZ in ZVPot. Pristojnost tržnega inšpektorata v čistih civilnopravnih zadevah sicer ni v škodo potrošnikom, vseeno pa odpira nekatera sistemska vprašanja. |
|
