Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 132)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Nina Plavšak, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red
Peter Merc, 1.12.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela
Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012
Delovna razmerja
|
| Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža
Jerneja Prostor, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe
Gregor Drnovšek, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Izpodbijanje oddelitve
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
PREGLED SODNE PRAKSE
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1 |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti
Vesna Kranjc, 1.12.2012
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Vsebina PID št.8/2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)
Karmen Lutman, 1.12.2012
Obligacije
|
| Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Stvarno kazalo
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
(Ne)uspešna reforma gospodarskega in finančnega sistema
Franjo Štiblar, 5.10.2012
PRORAČUN
|
| Franjo Štiblar, Podjetje in delo, 6-7/2012Neposredni ukrepi nosilcev odločanja (vlad in centralnih bank) so preprečili katastrofo ob izbruhu krize, sistemske reforme pa niso zadostne, da bi omogočile dokončno rešitev sedanje in onemogočile nastanek prihodnjih kriz. Razlog je v povezavi interesa vodilnih elit in neustreznih prevladujočih ekonomskih doktrin, ki jih pravna stroka nekritično normativno oblikuje. Finančni sistem je potreben reforme v temelju, ki pa bi močno vplivala tudi na obstoječi politični in širše na celoten družbeni sistem. Odpor ne le finančnih elit proti reformam je uspešen, zato se krizne razmere v svetu in pri nas nadaljujejo že peto leto. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pogled odvetnika na uporabo mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči
Aleš Rojs, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Aleš Rojs, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja uporabe mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči. Prvi del prispevka prikaže vpliv članstva Slovenije v EU na delo slovenskih sodišč kot posledice dejstva, da pravo EU postaja nacionalno pravo. Drugi del prispevka pa se nanaša na uporabo "klasičnega mednarodnega prava" pred slovenskimi sodišči. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Bančna unija v EU?
Meta Ahtik, 5.10.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2012Finančna kriza je jasno razgalila številne pomanjkljivosti evropske ureditve, na katere so ekonomisti opozarjali še pred nastankom denarne unije. EU je prav kot odziv na krizo nedavno predlagala krepitev integracije z oblikovanjem tako imenovane bančne unije. Bančno varnostno mrežo, ki jo sestavljajo bančna regulacija in nadzor, sistem depozitnih zavarovanj, posojilodajalec v skrajni sili ter sistem reševanja nesolventnih bank, naj bi oblikovali na ravni EU. Članek analizira trenutno ureditev bančne varnostne mreže, njene pomanjkljivosti in možne prilagoditve varnostne mreže ob oblikovanju bančne unije. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Sodno varstvo zoper splošne akte uprave
Erik Kerševan, 5.10.2012
Uprava
|
| Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2012Splošni akti uprave lahko na pravni položaj posameznikov ali pravnih oseb vplivajo na različne načine, bodisi kot podlaga za izdajo upravnih aktov bodisi z neposrednim učinkom. V vsakem od navedenih primerov je treba prizadetim subjektom zagotoviti možnost sodnega varstva, s katerim se lahko preveri ustavnost ter zakonitost takih sprememb njihovih pravic ter obveznosti, pri čemer pa kaže ob dosedanji ureditvi resno razmisliti o uvedbi nekaterih novih pristojnosti upravnega sodstva za odločanje o veljavnosti splošnih aktov uprave, pa tudi o vzpostavitvi procesnih možnosti, da s pravnim sredstvom za abstraktno presojo neposredno učinkujočih splošnih aktov uprave prizadeti subjekti uveljavljajo varstvo svojega pravnega položaja. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Instrumentalnost javnega prava in načelo zaupanja v pravo (primer določb ZUJF o letnem regresu)
Rajko Pirnat, 5.10.2012
Uprava
|
| Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava razmejitev pridobljenih pravic in upravičenih pravnih pričakovanj ter pravne posledice retroaktivnih posegov v ene in druge. Pri tem ugotavlja, da je glede intenzivnosti posega v upravičena pravna pričakovanja treba razlikovati poseg v pridobljene pravice od posega v pričakovane pravice, poleg tega pa tudi posege s povratno veljavo od posegov za naprej. Pridobljena pravica je tista, ki je individualizirana na določeno osebo in po obsegu konkretizirana do te mere, da ne zahteva več nekih pravnih aktov, ki bi jo podrobneje definirali. Poseg v tako pravico z retroaktivnim pravnim učinkom je najhujši poseg v načelo zaupanja v pravo in je lahko dovoljen res le v izjemnih primerih. Avtor podrobno obravnava retroaktivni poseg v pravico do regresa za letni dopust za leto 2012 in ugotavlja, da je prišlo do zakonskega posega v že zapadlo pravico, ki ne izpolnjuje zahtev za tak izjemen primer. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu
Mile Dolenc, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Kaj je narobe z Zakonom o varstvu potrošnikov
Damjan Možina, 5.10.2012
TRGOVINA
|
| Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor opredeli ozadje prava varstva potrošnikov in oriše osnovne poteze slovenske pravne ureditve. Izhodiščna hipoteza je, da težave na tem področju, ki se kažejo predvsem v majhnem številu sodnih odločb, njihovi kakovosti ter pomanjkljivi uporabi evropskega prava (skladna razlaga), ne izhajajo le iz težav pri dostopu do sodišča oziroma iz postopkovnih razlogov, ampak tudi iz slabega poznavanja materialnega prava varstva potrošnikov, pa tudi iz slabe kakovosti osrednjega predpisa. Ta je izrazito nepregleden, vsebuje nekatere slabe zakonodajne rešitve ter ponekod odstopa od zahtev prava EU glede prenosa potrošniških direktiv. Pomanjkljiva je tudi koordinacija med OZ in ZVPot. Pristojnost tržnega inšpektorata v čistih civilnopravnih zadevah sicer ni v škodo potrošnikom, vseeno pa odpira nekatera sistemska vprašanja. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem
Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 5.10.2012
Uprava
|
| Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Podjetje in delo, 6-7/2012Poseg v javno pogodbo lahko pomeni novo oddajo. Zato drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju samo soglasje pogodbenih strank k spremembi pogodbe ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti modifikacije javne pogodbe je torej postavljeno širše, in sicer tudi z vidika varstva interesov drugih ponudnikov, ki bi (lahko) sodelovali v takšnem spremenjenem razpisu. Pri presoji dopustnosti sprememb javnih pogodb tako ni odločilno razmerje naročnik : izvajalec (soglasje med njima mora biti podano že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljim razmerjem in nameravanimi spremembami (pogodba : aneks). |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vezanost Ustavnega sodišča na lastne odločbe
Janez Čebulj, 5.10.2012
Uprava
|
| Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v prispevku obravnava nekatera vprašanja, povezana z vezanostjo Ustavnega sodišča na lastne odločbe. V tem okviru se najprej ukvarja z vprašanjem vsebine vezanosti na odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa z vprašanjem, ali - in če, v kolikšni meri - velja zahteva po vezanosti na lastne odločbe za Ustavno sodišče samo. Z drugimi besedami, gre za vprašanje, ali standardi, še posebej tisti, ki so vsebovani v odločbah Ustavnega sodišča, vežejo le sodišča in druge organe, katerih akte je Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje razveljavilo ali odpravilo, ali tudi Ustavno sodišče samo. Pri tem opredeli tri vidike vezanosti: vezanost na z odločbo opredeljeni ustavni okvir, vezanost na razlago z odločbo opredeljene vsebine ustavnega procesnega instituta in vezanost na vsebino procesne človekove pravice. Kot primer odstopa od vezanosti pa je v prispevku obravnavan primer ustanovitve Občine Ankaran. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Omejitve pri navajanju dejstev in dokazov v nemško govorečem pravnem krogu
Tanja Domej, 5.10.2012
Civilni sodni postopki
|
| Tanja Domej, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se ukvarja z omejitvami, ki veljajo za pozno navajanje novih dejstev in dokazov v civilnem pravdnem postopku v Nemčiji, Avstriji in Švici. V vseh treh državah zakoni o pravdnem postopku pod določenimi pogoji predvidevajo zavrnitev dejanskih trditev in predlaganih dokazov, ki jih stranke v postopek ne uvedejo pravočasno. Prispevek prikazuje določbe o prekluzijah v postopku prve stopnje in v pritožbenem postopku; obravnava pa tudi razmerje med določbami o prekluzijah in pravico do izjavljanja ter materialnim pravdnim vodstvom. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pogoji v neodvisni bančni garanciji
Vesna Kranjc, 5.10.2012
Plačilni promet
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2012Garancija ima neodvisno naravo, če je obveznost banke garanta odvisna le od izpolnitve pogojev iz bančne garancije in neodvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisna bančna garancija lahko določa samo pogoje dokumentarne narave. Avtorica obravnava vprašanja, povezana z dokumentarnimi pogoji, in pojasnjuje posledice, če je v garanciji določen pogoj nedokumentarne narave. |
|
