Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 132)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
PREGLED SODNE PRAKSE
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1 |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)
Karmen Lutman, 1.12.2012
Obligacije
|
| Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Stvarno kazalo
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti
Vesna Kranjc, 1.12.2012
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Izpodbijanje oddelitve
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Vsebina PID št.8/2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža
Jerneja Prostor, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe
Gregor Drnovšek, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red
Peter Merc, 1.12.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela
Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012
Delovna razmerja
|
| Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Nina Plavšak, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Načela poštenih volitev
Jadranka Sovdat, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)
Mirjam Škrk, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Državni zbor in oblikovanje vlade
Franc Grad, 5.10.2012
Ustavno sodišče
|
| Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Teža (pomen) pravnih načel
Marijan Pavčnik, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)
Jan Zobec, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu
Mile Dolenc, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu
Vasilka Sancin, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
(Ne)uspešna reforma gospodarskega in finančnega sistema
Franjo Štiblar, 5.10.2012
PRORAČUN
|
| Franjo Štiblar, Podjetje in delo, 6-7/2012Neposredni ukrepi nosilcev odločanja (vlad in centralnih bank) so preprečili katastrofo ob izbruhu krize, sistemske reforme pa niso zadostne, da bi omogočile dokončno rešitev sedanje in onemogočile nastanek prihodnjih kriz. Razlog je v povezavi interesa vodilnih elit in neustreznih prevladujočih ekonomskih doktrin, ki jih pravna stroka nekritično normativno oblikuje. Finančni sistem je potreben reforme v temelju, ki pa bi močno vplivala tudi na obstoječi politični in širše na celoten družbeni sistem. Odpor ne le finančnih elit proti reformam je uspešen, zato se krizne razmere v svetu in pri nas nadaljujejo že peto leto. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev
Simona Drenik, 5.10.2012
Civilno pravo
|
| Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vpliv Evropske konvencije za človekove pravice na slovensko sodno prakso
Nina Betetto, 5.10.2012
Varstvo človekovih pravic
|
| Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Izhajajoč iz uveljavljene razvojne razlage EKČP je bistvenega pomena, da se aktualna sodna praksa ESČP odrazi ne samo v odločbah Ustavnega sodišča, temveč v odločbah vseh sodišč v okviru sodnega sistema. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) se na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) sklicuje v velikem številu civilnih zadev. Vpliv sega na področje opredelitve civilne pravice in obveznosti, pravice do poštenega sojenja (ki vključuje dostop do sodišča, pravico do izjave in pravico do sojenja v razumnem roku), pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice svobode izražanja in obveščanja. Pregled sodne prakse omogoča sklep, da se EKČP, obogatena s sodno prakso ESČP, v domačo sodno prakso integrira večinoma prek "posrednika" - odločb Ustavnega sodišča RS. V sodni praksi v civilnih zadevah so neposredno uporabljive le tiste določbe EKČP, ki vsebujejo dovolj jasne in določne pravice in obveznosti, da se je mogoče nanje sklicevati pred sodišči. Tipičen primer določbe EKČP, ki je domača sodišča ne morejo neposredno uporabiti, je 13. člen EKČP. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pogled odvetnika na uporabo mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči
Aleš Rojs, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Aleš Rojs, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja uporabe mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči. Prvi del prispevka prikaže vpliv članstva Slovenije v EU na delo slovenskih sodišč kot posledice dejstva, da pravo EU postaja nacionalno pravo. Drugi del prispevka pa se nanaša na uporabo "klasičnega mednarodnega prava" pred slovenskimi sodišči. |
|
