Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 132)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe

Gregor Drnovšek, 1.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti

Vesna Kranjc, 1.12.2012

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Vsebina PID št.8/2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)

Karmen Lutman, 1.12.2012

Obligacije

Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Stvarno kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa

Nina Plavšak, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Izpodbijanje oddelitve

Avtor ni naveden, 1.12.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red

Peter Merc, 1.12.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža

Jerneja Prostor, 1.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela

Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012

Delovna razmerja

Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov

Šime Ivanjko, 5.10.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku so obravnavana aktualna vprašanja o položaju zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca in zavarovalnice, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravicam in obveznostim ter odgovornostim zavarovalnega posrednika do zavarovalca. Obravnavano je tudi razmerje do zavarovalnice, ki je opredeljeno kot zakonsko obligacijsko razmerje, urejeno v zakonu. Posebej so opisane aktualne težave, povezane s plačilom posrednikovega dela, za kar mora po zakonu poskrbeti zavarovalnica, če v pisni pogodbi o posredovanju z zavarovalcem ni drugače dogovorjeno. V prispevku je predlagana tudi rešitev - zavarovalnice naj pripravijo splošne standarde, na podlagi katerih poslujejo z zavarovalnim posrednikom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov

Albin Igličar, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade

Igor Kaučič, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2012Ustavne pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade so v primerjavi z drugimi evropskimi parlamentarnimi sistemi dokaj omejene. V tem postopku ne imenuje predsednika vlade in tudi ne ministrov, temveč le predlaga predsednika vlade v izvolitev državnemu zboru, ki imenuje tudi ministre. Slednje pretirano krepi zakonodajno oblast v razmerju do izvršilne, krni načelo delitve oblasti in iz njega izhajajoči sistem zavor in ravnovesij ter posega v nekatera temeljna načela parlamentarnega sistema. Med različnimi predlogi za spremembo ustavne ureditve tega vprašanja je tudi predlog, ki odpravlja dvostopenjski način oblikovanja vlade, ne odpravlja pa ključnih pomanjkljivosti te ureditve, temveč jih deloma celo poglablja. Ustreznejša bi bila uvedba nemškega modela imenovanja ministrov, ki je bil tudi sicer izhodišče naše ustavne ureditve izvršne oblasti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vsebina PID št.7/2012

Avtor ni naveden, 5.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2012KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 963 Marijan Kocbek Posebne revizije in actio pro socio Special Audits and Actio Pro Socio KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 974 Borut Bratina Spori glede imenovanja,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi ne najdemo, mu pač pripišemo?

Matjaž Ambrož, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Matjaž Ambrož, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava potencialne učinke raziskovanja človeških možganov na kazensko pravo. Njegovo izhodišče je, da refleksije, ki jo od storilca pričakujejo psihološko utemeljene formule krivdnih oblik, v stvarnosti pogosto ni ali pa je neposrednemu sodniškemu spoznanju - vsaj za zdaj še - nedostopna. Zato so se v teoriji kazenskega prava pojavile težnje krivdne oblike "normativirati in objektivizirati" (avtorjev poudarek je namenjen zlasti premikom v razumevanju eventualnega naklepa). Gre za idejo, da na krivdne oblike ne smemo gledati kot na psihične substrate v glavi storilca, temveč kot na vrednostne sodbe v glavi sodnika. Razsežnosti tega idejnega premika avtor ponazori s primeri iz sodne prakse in opozori na potencialne nevarnosti, ki so z njim povezane. V sklepu zavzame stališče, da je normativiranje krivdnih oblik v neki meri neizbežno, zavzame pa se za dodelavo meril vrednotenja, na podlagi katerega storilcu krivdne oblike pripisujemo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev

Simona Drenik, 5.10.2012

Civilno pravo

Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(58) 5(13) 3-4(17)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2012(132)
> Februar(15) > April(15) > Junij(17) > Avgust(13) > Oktober(58) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov