Stran 1 / 6 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 132)
|
| Publikacija |
Članek |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe
Gregor Drnovšek, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 1.1. Splošno 1.2. Evropski pravni okvir in implementacija v slovenskem pravu 1.3. Dilema pri vnaprejšnjem varovanju upnikov 2. Upnikova pravica do zavarovanja 2.1. Splošno 2.2. Predpostavke upnikove pravice do zavarovanja 2.2.1. Imetnik obligacijske terjatve 2.2.2. Terjate |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Stvarno kazalo
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka pomeni številko letnika, druga pa stran) A actio pro socio Posebne revizije in actio pro socio (Marijan Kocbek) 6-7/963 alternativno reševanje sporov Večstopenjske klavzule (Jana Bolta) 1/143 Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških spor |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
PREGLED SODNE PRAKSE
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012(prva številka v oklepaju pomeni stran, druga pa številko letnika) Sodna praksa RS Izpodbojnost sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d. o. o., sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 78/2008 (220/1) Odločitev Ustavnega sodišča RS glede sodne pristojnosti v zvezi s prevzemi, P-19/1 |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)
Karmen Lutman, 1.12.2012
Obligacije
|
| Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Vsebina PID št.8/2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012stran 1617 Nina Plavšak Neposredna izvršljivost notarskega zapisa Direct Enforceability of Notarial Record stran 1670 Gregor Drnovšek Upnikova pravica do zavarovanja in registrska zapora pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala delni |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Podjetje in delo, letnik 2012 (prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) Accetto Matej - Razvoj znanosti in pravno urejanje - 1540/6-7 Ahtik Meta - Bančna unija v EU? - 1304/6-7 Ambrož Matjaž - Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Tožba zoper bivšega direktorja d. o. o. za škodo brez sklepa skupščine ni dopustna
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Izpodbijanje oddelitve
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premož |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Nina Plavšak, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Nina Plavšak, Podjetje in delo, 8/20121. Pojem in pomen izvršljivosti 2. Splošno o predpostavkah neposredne izvršljivosti terjatve (obveznosti) na podlagi notarskega zapisa 2.1. Vrste predpostavk neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi notarskega zapisa 2.2. Splošna pravila o izkazovanju (dokazovanju) predpostavk nastanka in d |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sodba Sodišča v zadevi C-378/10 z dne 12. julija 2012
Avtor ni naveden, 1.12.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2012"Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti - Čezmejno preoblikovanje - Zavrnitev vpisa v register" V zadevi C-378/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság (Ma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Rumena knjiga FIDIC (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev) - odškodninska odgovornost za kršitev pogodbene obveznosti
Vesna Kranjc, 1.12.2012
Obligacije
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2012Vprašanje Ali ima Naročnik do Izvajalca odškodninski zahtevek zaradi izpada proizvodnje iz razloga na strani Izvajalca (odprava napak) glede na točko 4.30 Posebnih pogodbenih pogojev in točki 17.6 ter 17.1 Splošnih pogodbenih pogojev Rumene knjige FIDIC? Odgovor Splošni pogodbeni pogoji oziroma |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja pri čezmejnem prenosu sedeža
Jerneja Prostor, 1.12.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Obdavčitev fizične osebe ob čezmejni selitvi 2.1. Zadeva Lasteyrie du Saillant (2004) 2.2. Zadeva N (2006) 3. Zadeva National Grid Indus (2011) 4. Obdavčitev skritih rezerv iz prenesenega premoženja družbe 5. Sklep Povzetek V članku sta analizirani sodbi Sodišča EU v zadevi La |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Potencialni kapital - nova oblika finančnih instrumentov hibridne narave in njihova umestitev v slovenski pravni red
Peter Merc, 1.12.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Peter Merc, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Pojem 2.1. Primerjava potencialnega kapitala s hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala 2.2. Bistvene lastnosti instrumenta potencialnega kapitala 2.3. Povezava s sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami 3. Pravna podlaga za izdajo - primerjalnopravni vidik 3.1. Basel III |
Podjetje in delo, 2012⁄8 |
Sprostitev pogojev za opravljanje poklicev kot korak k prožnejšemu trgu dela
Franca Valentina, Zirnstein Elizabeta, 1.12.2012
Delovna razmerja
|
| Valentina Franca, Elizabeta Zirnstein, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Opredelitev (de)regulacije poklicev 2.1. Mednarodna zakonodaja 2.1.1. Pomanjkljivosti Direktive 2005/36/ES oziroma kritike sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij 2.2. Nacionalna zakonodaja 3. Deregulacija poklicev in gospodarstvo 3.1. Storitvena direktiva 3.2. Vpliv na k |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Rizične tehnologije in obdelava osebnih podatkov
Peter Pavlin, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Peter Pavlin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja, povezana z nevarnostjo rizičnih tehnologij na področju obdelave osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov Republike Slovenije iz leta 2004 (ZVOP-1) po mnenju avtorja vsaj dela rizičnih tehnologij, zlasti Spleta 2.0 in družbenih omrežij, ne ureja več dovolj ustrezno. Zato zastopa stališče, da se je na področju varstva osebnih podatkov treba odpovedati načelu tehnološke nevtralnosti. Glede Spleta 2.0 pa je po mnenju avtorja treba uvesti nov institut, podupravljavca osebnih podatkov, posameznika, ki obdeluje in objavlja svoje osebne podatke in je med upravljavcem osebnih podatkov in pogodbenim obdelovalcem. Sestavek se konča s seznamom desetih "zlatih pravil", ki bi lahko nekoliko pomagala pri razvoju rizičnih tehnologij, njihovi samoregulaciji ali regulaciji. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Vsebina PID št.7/2012
Avtor ni naveden, 5.10.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2012KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 963 Marijan Kocbek Posebne revizije in actio pro socio Special Audits and Actio Pro Socio KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 974 Borut Bratina Spori glede imenovanja, |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Predlogi za boljšo pravno ureditev nasprotja interesov v RS
Rado Bohinc, 5.10.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Rado Bohinc, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku je najprej predstavljena analiza veljavne pravne ureditve nasprotja interesov in kratka primerjalna analiza; ugotovljeno je, da je zakonska ureditev nasprotja interesov tudi po noveli ZGD-1 D neprimerljivo šibka glede na države EU. Razčlenjena so vprašanja, kot na primer navzkrižje interesov direktorjev z lastninskimi deleži, prepoved konkurence za člane organov vodenja in nadzora v RS, neodvisnost nadzornih članov organov vodenja in nadzora, nasprotje interesov funkcionarjev in uradnih oseb, nezdružljivost opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo, prepoved članstva v organih poslovodstva in nadzora za funkcionarje, prepoved in omejitve sprejemanja daril itd. V sklepnem delu je utemeljitev potrebnih zakonskih sprememb na tem področju s predlogi sprememb ZGD-1. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Možgani in kaznovalno pravo: česar v storilčevi glavi ne najdemo, mu pač pripišemo?
Matjaž Ambrož, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Matjaž Ambrož, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava potencialne učinke raziskovanja človeških možganov na kazensko pravo. Njegovo izhodišče je, da refleksije, ki jo od storilca pričakujejo psihološko utemeljene formule krivdnih oblik, v stvarnosti pogosto ni ali pa je neposrednemu sodniškemu spoznanju - vsaj za zdaj še - nedostopna. Zato so se v teoriji kazenskega prava pojavile težnje krivdne oblike "normativirati in objektivizirati" (avtorjev poudarek je namenjen zlasti premikom v razumevanju eventualnega naklepa). Gre za idejo, da na krivdne oblike ne smemo gledati kot na psihične substrate v glavi storilca, temveč kot na vrednostne sodbe v glavi sodnika. Razsežnosti tega idejnega premika avtor ponazori s primeri iz sodne prakse in opozori na potencialne nevarnosti, ki so z njim povezane. V sklepu zavzame stališče, da je normativiranje krivdnih oblik v neki meri neizbežno, zavzame pa se za dodelavo meril vrednotenja, na podlagi katerega storilcu krivdne oblike pripisujemo. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Čezmejna pravna vprašanja novih tehnologij
Maja Brkan, 5.10.2012
Pravoznanstvo
|
| Maja Brkan, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vpliv sodobnih tehnologij na razlago predpisov s področja mednarodnega zasebnega prava, zlasti Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Avtorica predstavi in kritično analizira novejšo sodno prakso Sodišča EU glede razlage te uredbe, v kateri je Sodišče EU odločalo o določitvi pristojnosti v primeru kršitev osebnostnih pravic in pravic intelektualne lastnine prek spleta. Prikazano je, kako se razlike med tema dvema vrstama pravic kažejo v določitvi pristojnosti in katera pravna vprašanja obstoječa sodna praksa zaenkrat še pušča odprta, a se bo morala z njimi soočiti v prihodnosti. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Dopustne poenostavitve v postopkih združitev in delitev ter drugih statusnih preoblikovanj
Saša Prelič, 5.10.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava spremembe v pravni ureditvi statusnih preoblikovanj, ki so bile implementirane na podlagi direktive 2009/109/ES. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Pogoji v neodvisni bančni garanciji
Vesna Kranjc, 5.10.2012
Plačilni promet
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2012Garancija ima neodvisno naravo, če je obveznost banke garanta odvisna le od izpolnitve pogojev iz bančne garancije in neodvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisna bančna garancija lahko določa samo pogoje dokumentarne narave. Avtorica obravnava vprašanja, povezana z dokumentarnimi pogoji, in pojasnjuje posledice, če je v garanciji določen pogoj nedokumentarne narave. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Odškodninska odgovornost bank za neodobrene plačilne transakcije
Miha Juhart, 5.10.2012
Obligacije, Banke in hranilnice
|
| Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2012Zakon o plačilnih storitvah in sistemih je v slovenski pravni red uveljavil Direktivo 2007/64 o plačilnih storitvah. Zakon ureja brezgotovinski način plačila denarnih obveznosti in določa posebna pravila o odgovornosti ponudnika plačilne storitve (banka). Ta pravila so v razmerju do splošnih pravil Obligacijskega zakona lex speciallis. Poseben problem pomeni odgovornost za neodobreno plačilno transakcijo, ki je zloraba plačilnega instrumenta, kot so spletno bančništvo, kreditne in plačilne kartice in podobno. Škodo, ki izvira iz takšne zlorabe, pravna ureditev porazdeli med banko in uporabnika. Zavarovan je predvsem potrošnik, katerega odgovornost je omejena do zneska 150 evrov. Večja odgovornost ga bremeni le za naklep in hudo malomarnost v zvezi z zlorabo kot vzrokom neodobrene transakcije. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Posebne revizije in actio pro socio
Marijan Kocbek, 5.10.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava tri pomembne manjšinske pravice, ki jih je v slovensko pravo družb uvedel ZGD-1 leta 2006. To so pravica do imenovanja posebnega revizorja, pravica do imenovanja izrednega revizorja ter uveljavljanje odškodninskih zahtevkov z actio pro socio. V družbah z omejeno odgovornostjo lahko, drugače kot v delniških družbah, kjer je actio pro socio le manjšinska pravica, uveljavljajo zahtevek vsi družbeniki, pri obeh družbah pa velja načelo subsidiarnosti. Uveljavljanje zahtevkov pridobiva v zadnjem času čedalje večji pomen, vključno z začetimi sodnimi postopki v praksi. Sprožanje sodnih postopkov pa je odvisno tudi od pravne ureditve bremena sodnih stroškov v teh postopkih. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Instrumenti financiranja in konvergenca trgov
Miran Jus, 5.10.2012
Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
|
| Miran Jus, Podjetje in delo, 6-7/2012Za razvoj finančnega sektorja je značilna konvergenca finančnih produktov/storitev in njihovih trgov, to je bančnega in zavarovalniškega trga ter trga vrednostnih papirjev. Razviti so bili številni (ne)regulirani konkurenčni in komplementarni finančni ter hibridni instrumenti, ki jih večinoma ureja avtonomno gospodarsko pravo. Ti trendi in stabilnost finančnega sistema narekujejo tudi potrebo po konvergenci pravne ureditve in nadzora. Po avtorju ta konvergenca zahteva: nadomestitev funkcionalne regulacije s pravno ureditvijo, ki bolj kot na produktni podlagi temelji na ciljih pravne ureditve, (ii) upoštevanje razlik med sektorji in namenov pravne ureditve, ki izhajajo iz javnega interesa, če ta obstaja (pravna ureditev standardov varnega poslovanja, konkurence, zaščita trga in potrošnikov), (iii) izogibanje neupravičeni regulatorni arbitraži, in (iv) učinkovit integriran nadzor. |
Podjetje in delo, 2012⁄6-7 |
Spori glede imenovanja, odpoklicev in pristojnosti članov uprav in izvršnih direktorjev
Borut Bratina, 5.10.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku analizira in primerja pravne akte ob nastopu mandata člana uprave in pravne akte ob predčasnem prenehanju mandata. Pri tem posebej opozori na razlikovanje med statusom člana uprave, ki se pridobi z imenovanjem, in statusom zaposlenega, ki se pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Ta razlika je pomembna tudi ob predčasnem prenehanju mandata člana uprave. Odpoklic člana uprave ne pomeni nujno tudi prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. Sodna praksa v zvezi s spori ob odpoklicu člana uprave se je v Sloveniji spreminjala, kar avtor natančno prikaže v članku. Najnovejšo sodno prakso avtor primerja s tujo sodno prakso na tem področju. |
|
