Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 5 / 5
Dokumenti od 101 do 123 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kodeks upravljanja javnih delniških družb - primerjava med slovenskim in angleškim kodeksom

Nataša Mlakar, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Nataša Mlakar, Podjetje in delo, 2/2014Kodeks upravljanja javnih delniških družb vsebuje avtonomna pravila, ki zajemajo standarde in priporočeno prakso dobrega korporacijskega upravljanja ter postavljajo konkretnejše smernice za učinkovito vodenje in upravljanje gospodarskih družb. Avtorica obravnava in primerja slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet decembra leta 2009, in angleški The UK Corporate Governance Code, sprejet septembra leta 2012. Medtem ko je v Veliki Britaniji uveljavljen enotirni sistem upravljanja (javnih) delniških družb, lahko pri nas delničarji avtonomno izberejo bodisi dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom bodisi enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. Poleg sistema upravljanja se kodeksa upravljanja družb bistveno razlikujeta tudi pri participaciji zaposlenih in njihovi vlogi pri upravljanju delniških družb. V prispevku so predstavljene tudi druge pomembne stične in razlikovalne točke.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Davčno obravnavanje pravih in nepravih tristranskih poslov v sistemu DDV

Maruša Pozvek, 15.4.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Podjetje in delo, 2/2014Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo z vidika davčne obravnave med najzahtevnejše. Posebej problematični so nepravi tristranski posli, pri katerih je en člen fizična oseba, ali ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež zunaj EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so goljufije in utaja davkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Slovenska praksa odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDAVP-2

Kolar Iztok, Kuralt Tomaž, 15.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Iztok Kolar, Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 2/2014Postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 velja za najuspešnejši projekt davčnega organa (DURS) v zadnjih letih. Namen tako imenovanega projekta "Prijava premoženja" je preprečevanje davčnih utaj na področju dohodnine. Z njim se ugotavlja nesorazmerno trošenje ali pridobivanje premoženja davčnih zavezancev v primerjavi z njihovimi prijavljenimi dohodki. Davčni organ za pridobivanje informacij in podatkov o finančnih aktivnostih davčnih zavezancev izvaja davčne preiskave. DURS opravlja davčne preiskave za razkritje zavezancev, pri katerih se utemeljeno sklepa o sumu neprijavljenih dohodkov. Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru se materialno dokazno breme prevali na davčnega zavezanca, ki mora na podlagi ugotovitev preiskave davčnega organa dokazati izvor svojega premoženja. Obrnjeno dokazno breme kot nujen pravni institut v davčnih postopkih se kaže kot zelo učinkovit, saj davčnim zavezancem navadno ne uspe prepričljivo dokazati že obdavčenega ali neobdavčljivega vira premoženja. Skoraj vsi davčni inšpekcijski nadzori se tako končajo z visoko odmero davčnih obveznosti. O zakonitosti in pravilnosti postopkov nadzora pri projektu "Prijava premoženja" je bilo že večkrat presojano v upravnih sporih in revizijah, vendar sta Upravno in Vrhovno sodišče do zdaj vse tožbe zavrnila kot neutemeljene.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Odgovornost za prekršek

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Prekrški

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014Neposredni storilec prekrška, ki ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah, ki določajo odgovornost odgovorne osebe za prekršek samo v primeru, ko predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za storjeni prekršek. V primerih, ko predpis o prekršku določa tako odgovornost odgovorne osebe kot odgovornost neposrednega storilca prekrška, storilec prekrška, ki je hkrati neposredni storilec prekrška in odgovorna oseba po prvem odstavku 15. člena ZP-1, za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo

Tanja Bratina, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Tanja Bratina, Podjetje in delo, 1/2014V prispevku so predstavljeni zakonodajni okvir in praktični vidiki, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka za revizijo v postopkih javnega naročanja. Poudarjeni so pomen posameznih obveznih sestavin zahtevka za revizijo in posledice njihovega izostanka. Posebna pozornost je namenjena tistim obveznim sestavinam, ki so ključne za vsebinsko obravnavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Odgovornost za obveznosti izbrisane družbe

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014Za uveljavljanje zahtevka hipotekarnega upnika zoper toženca kot hipotekarnega dolžnika ne velja določba o prekluzivnem roku za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisane družbe iz drugega odstavka 394. člena ZGD. Prenehanje gospodarske družbe - dolžnika - je v bistvenem mogoče primerjati s smrtjo dolžnika: odločilna skupna značilnost obeh primerov (tertium comparationis) v tem primeru je izginotje pravnega subjekta, ki je (bil) nosilec obveznosti. Kako smrt dolžnika vpliva na obstoj njegovih obveznosti, ureja OZ v 334. členu (enako pred tem ZOR v 359. členu): s smrtjo dolžnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Položaj člana nadzornega sveta delniške družbe, pri katerem obstaja tveganje nasprotja interesov

Saša Prelič, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2014Uprava neke delniške družbe se sprašuje, kako naj v vlogi predlagateljice gradiv nadzornemu svetu ravna, če je glede na zaposlitev člana nadzornega sveta v zvezi z vsebino določenega gradiva mogoče tveganje nasprotja interesov. V družbi so gradiva za vsako sejo nadzornega sveta dostopna članom nadzornega sveta na posebnem portalu, zaščitenem z gesli. Posamezni član nadzornega sveta ima dostop le v času trajanja mandata; dostop omogoča vpogled in tiskanje posamičnih gradiv (datotek).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Prednostne delnice brez glasovalne pravice in vinkulirane delnice pri sklepanju o rednem povečanju osnovnega kapitala

Gregor Drnovšek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 1/2014Zaradi varstva delničarjev ZGD-1 določa izključno pristojnost skupščine za odločanje o rednem povečanju osnovnega kapitala. Medtem ko je samoumevno, da o takšni spremembi odločajo imetniki navadnih delnic, zakon v določenih primerih zahteva, da pri odločitvi sodelujejo tudi imetniki prednostnih delnic brez glasovalne pravice. Če namerava družba povečati osnovni kapital z izdajo vinkuliranih delnic, morajo v določenih primerih delničarji s tem posebej soglašati. Opisani primeri so obravnavani v tem prispevku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Sporazum s sindikatom

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Razlaga 184. člena ZUJF o omejitvah pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb

Vesna Kranjc, 15.2.2014

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2014Zakon za uravnoteženje javnih financ v 184. členu določa omejitve za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb. Postavlja se vprašanje, ali te omejitve veljajo le za pogodbe, ki jih je mogoče podrediti pod pojem avtorska in podjemna pogodba, ali za vse vrste pogodb. V zvezi s tem pa tudi vprašanje, ali se omejitve 184. člena nanašajo na tako imenovane svetovalne pogodbe, s katerimi se pridobivajo strokovna mnenja od pravnih in fizičnih oseb o posameznih vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem javnega zdravstvenega zavoda.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Vsebina PID št.1/2014

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014stran 5 Miha Juhart Denarna terjatev delavca iz delovnega razmerja kot predmet odstopa in drugih poslov s primerljivimi učinki Employee's Claims Deriving from the Employment as Instruments of Assignment and Other Legal Transactions with Similar Effects
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Položaj revizorja za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe

Saša Prelič, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 1/2014Kaj mora izkazati manjšinski delničar, ki po zavrnitvi na skupščini zahteva, da sodišče postavi posebnega revizorja, da izkaže "obstoj razloga za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta", zlasti v povezavi z dejstvom, da mu Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) omogoča dostop do informacij le v okviru 305. člena oziroma javnih objav?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nepremoženjska škoda zaradi izgube počitnic: Leitner pri nas doma

Damjan Možina, 15.2.2014

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2014Članek najprej predstavlja sodbo Sodišča EU v zadevi Leitner (C-168/00), s katero je bila priznana nepremoženjska škoda zaradi izgube dopusta kot posledica kršitve pogodbe o turističnem potovanju. Obravnava posledice sodbe v avstrijskem pravu, od koder je bilo na sodišče EU poslano predhodno vprašanje, ter opiše priznavanje te škode v drugih evropskih državah. Tudi Višje sodišče v Mariboru je nedavno odločalo o podobnem primeru, vendar je priznanje škode zaradi izgube dopusta zavrnilo, saj je menilo, da Obligacijski zakonik takšne vrste nepremoženjske škode ne pozna, zato je ni mogoče prisoditi niti na podlagi skladne razlage. Avtor polemizira s tem stališčem in dokazuje, da krog primerov pravno priznane nepremoženjske škode ni zaprt, zato bi bila razlaga v skladu z direktivo in sodbo možna, za državo pa bila ta možnost uresničitve sodbe bistveno ugodnejša od alternativ. Nepremoženjsko škodo zaradi izgube dopustniškega veselja bi bilo mogoče priznati kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zaradi posega v osebnostne pravice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Začasne odredbe v pravu industrijske lastnine: pregled sodne prakse

Sara Remškar, 15.2.2014

Intelektualna lastnina

Sara Remškar, Podjetje in delo, 1/2014Začasne odredbe so pomembno sredstvo zavarovanja, s katerim se zavaruje oziroma uredi sporno razmerje še pred uvedbo postopka, med postopkom in celo po njem. V sporih zaradi pravic industrijske lastnine, ki predvsem zaradi narave teh pravic (večina je namreč časovno omejenih) zahtevajo še posebej hitro in učinkovito ukrepanje, so začasne odredbe še toliko pomembnejše. V prispevku sem s pomočjo sodne prakse preverjala, ali je v domači ureditvi taka zaščita zagotovljena. V prvem delu na kratko predstavim pravice industrijske lastnine, njihov pomen za gospodarstvo in sodno varstvo teh pravic, v drugem delu pa s pomočjo domače sodne prakse predstavim ureditev začasnih odredb v pravu industrijske lastnine.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Zadržanje izvrševanja izpodbijanega zakona

Nina Orehek, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Nina Orehek, Podjetje in delo, 1/2014Prispevek celovito predstavlja institut zadržanja izvrševanja izpodbijanega zakona, kot ga ureja Ustava Republike Slovenije in podrobneje tudi Zakon o ustavnem sodišču. Sklep o zadržanju izvrševanja izpodbijanega zakona oziroma tako imenovano začasno odredbo, kot se sklep imenuje v praksi, izda Ustavno sodišče na podlagi predhodnega zahtevka udeleženca, podanega med postopkom odločanja o ustavnosti in zakonitosti predpisov. S tem instrumentom se začasno prekine izvajanje predpisa z namenom preprečitve povzročitve hudih in težko popravljivih posledic. V prispevku so prikazani potek postopka odločanja Ustavnega sodišča ter posledice, ki sledijo izdaji tovrstnega sklepa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Procesna dejanja izvršilnega sodišča v primeru pravnomočno potrjene prisilne poravnave

Nataša Strnad, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Nataša Strnad, Podjetje in delo, 1/2014Avtorica obravnava pravne učinke potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom in procesna dejanja, ki naj bi jih opravilo izvršilno sodišče, ko sklep o potrditvi prisilne poravnave postane pravnomočen. Procesna dejanja in pravne podlage za procesna dejanja so razčlenjeni glede na časovno obdobje, v katerem je bila prisilna poravnava začeta. Avtorica spodbuja tako sodišča kot stranke k večji aktivnosti v omenjenih situacijah, saj je zaključek izvršilnega postopka, ki je v interesu obeh strank, odvisen zlasti od poplačila terjatve, k čemur zelo pripomore opredelitev terjatve, glede katere teče postopek.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Prenos premoženja na zakonca z namenom izigranja upnikov

Gregor Dugar, 15.2.2014

Obligacije, Zakonska zveza in družinska razmerja

Gregor Dugar, Podjetje in delo, 1/2014Dolžnik, ki ne želi poravnati obveznosti upniku, pogosto prenese premoženje na tretjo osebo z namenom, da ga skrije pred upnikom. Najpogosteje dolžnik prenese premoženje na zakonca, saj lahko premoženje kljub prenosu nemoteno uporablja naprej. Avtor v prispevku obravnava veljavnost tovrstnih pravnih poslov med zakoncema in analizira različne pravne podlage, na katerih lahko upnik doseže poplačilo svoje terjatve do zakonca dolžnika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Raziskava prakse določanja rokov za opravo procesnih dejanj po 286.a členu ZPP in vpliva dolžine določenih rokov na nadaljnji postopek

Zoran Hajtnik, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Zoran Hajtnik, Podjetje in delo, 1/2014S spletno anketno raziskavo, ki je bila opravljena na celotni populaciji slovenskih odvetnikov, smo ugotovili, da sodišče skoraj v polovici primerov še pred narokom za glavno obravnavo poziva stranke k podajanju procesnega gradiva za potrebe postopka in pri tem določa roke, ki jih odvetniki označujejo kot vsaj občasno prekratke in je zato potrebnega veliko truda, da v roku izvedejo naloženo procesno dejanje. Postavljeni roki praviloma niso prilagojeni konkretni zadevi. Odvetniki menimo, da prekratki roki otežujejo doseganje želenih posledic, kot so pospeševanje postopka, izčrpnejše podajanje trditvenega in dokaznega gradiva, lajšanje poznejšega dela med postopkom na narokih in povečevanje aktivnosti odvetnikov v postopku, ter povzročajo nekatere neželene posledice, zlasti s tem, da se povečuje število vlog, izmenjanih v postopku, da se trditve razbohotijo in spisi debelijo, da so vloge strank nekakovostne in premalo domišljene in - zelo pomembno - da ustvarjajo pri odvetnikih napetost, ki se prenaša v poznejši postopek. Avtor se sprašuje, ali narava sodniškega dela omogoča idealno uporabo določila tretjega odstavka 286.a člena ZPP, in se ukvarja s praktičnimi vidiki težav, povezanih z odmerjanjem kratkih rokov s strani sodišča, ter izvajanjem naloženih procesnih aktivnosti s strani odvetnikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Lastne delnice ciljne družbe pri javnih prevzemnih ponudbah po slovenskem in nemškem pravu

Jasmina Tabaković, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasmina Tabaković, Podjetje in delo, 1/20141. Uvod 2. Lastne delnice po slovenskem in nemškem pravu 2.1. Pridobivanje lastnih delnic 2.1.1. Nujna pridobitev lastnih delnic 2.1.2. Pridobitev lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine 2.2. Odsvojitev lastnih delnic 2.3. Meje sklepa skupščine o pooblastitvi za pridobivanje l
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Sodna poravnava s pogojem

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014Sodna poravnava je lahko sklenjena pod odložnim pogojem, medtem ko razvezni pogoj ni v skladu z naravo pravnomočnosti sodne poravnave. Čeprav je v točki VII. sporne sodne poravnave izrecno določeno, da je poravnava sklenjena pod razveznim pogojem, ta ni razvezni, pač pa odložni pogoj. Iz vsebine celotne sodne poravnave namreč izhaja, da plačilo kupnine odlaga učinkovanje veljavnosti sodne poravnave, zaradi česar pogoj po svoji vsebini ni razvezni. Podobna razlaga velja tudi za v sodni praksi pogosto določene pogoje sodnih poravnav, češ da "sodna poravnava velja pod pogojem, da je ena (ali nobena) stranka ne prekliče v določenem roku". Tudi ta (na videz) razvezni pogoj je namreč po vsebini (in namenu strank) pravzaprav odložni: takšna sodna poravnava velja, razen če jo stranka, kateri je to upravičenje pridržano, v določenem roku prekliče.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih dejanj zunaj stečaja

Avtor ni naveden, 15.2.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2014Utemeljene so revizijske navedbe, da je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek ne glede na svojo formulacijo vsebinsko ustrezen, saj bosta z njim izpodbijana pogodba in vknjižbeno dovoljenje izgubila učinek proti tožniku glede njegove terjatve do dolžnika. Zahtevek je tako oblikovan v skladu z določbo 260. člena OZ in zgolj odvečna uvodna faza izreka - "ugotovi se" - v tem primeru ne more vplivati na njegovo sklepčnost. Tožbeni predlog namreč vsebuje ustrezen eksekutivni element.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Denarna terjatev delavca iz delovnega razmerja kot predmet odstopa in drugih poslov s primerljivimi učinki

Miha Juhart, 15.2.2014

Delovna razmerja, Obligacije

Miha Juhart, Podjetje in delo, 1/2014Avtor razpravlja o možnostih razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja. Delavec iz delovnega razmerja pridobi plačo in druge terjatve, ki tvorijo bistven del njegovega premoženja in pomenijo vrednost, ki jo lahko delavec uporabi za zavarovanje svojih obveznosti, predvsem iz kreditnih razmerij. Razpolaganje s terjatvami iz delovnega razmerja je omejeno s posebnim pravilom izvršilnega prava, ki določa meje prenosljivosti teh terjatev. Ker besedilo te določbe ni najbolj jasno, so mogoče različne razlage. Avtor razpravlja predvsem o odstopu ter zastavitvi terjatev ter posebej o posebnem institutu upravne izplačilne prepovedi. Glede vprašanja uporabe določbe o omejitvi prenosljivosti so v literaturi in sodni praksi različna stališča. Avtor zavzema stališče, da je treba omejitve upoštevati pri vseh razpolaganjih vnaprej. Po zapadlosti terjatve pa je položaj drugačen, saj odpade namen omejevanja prenosljivosti. Zato so lahko terjatve prenosljive tudi v celoti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nova (združena) računovodska direktiva EU - potreba po uskladitvi bilančnega in računovodskega prava v ZGD-1 in SRS s poenostavitvami in racionalizacijo

Marijan Kocbek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2014Bilančno in računovodsko pravo EU je urejeno po dveh tirih. Za konsolidirana letna poročila javnih delniških družb se na podlagi Uredbe 1606/2002 kot unifikacijskega predpisa v vseh državah članicah neposredno uporabljajo Mednarodni računovodski standardi. Za druge gospodarske družbe pa velja evropsko računovodsko pravo, urejeno z direktivami, ki jih morajo države članice implementirati v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji je to urejeno v ZGD-1 in v skladu z njim s Slovenskimi računovodskimi standardi. V prispevku avtor obravnava novo računovodsko direktivo EU 2013/34, ki je združila obe dosedanji glavni direktivi s tega področja, to je četrto, bilančno direktivo, in sedmo direktivo, o konsolidiranih letnih poročilih. V prispevku so obravnavane številne novosti, predvsem glede možnih poenostavitev pri računovodenju za srednje in male gospodarske družbe. Avtor meni, da implementacija direktive v slovenski pravni red, ki bo izpeljana z novelacijo ZGD-1 ter s spremembami SRS, ne bi smela povzročati večjih težav. Pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, do kakšne mere naj se uporabijo različne alternative, ki jih dispozitivna ureditev direktive dopušča zakonodajnim rešitvam v državah članicah, diferencirano za posamezne gospodarske družbe.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(38) 5(15) 3-4(19)
2(14) 1(20)

Leto objave

< Vsi
2014(123)
> Februar(20) > April(14) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(38) > December(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov