Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 4 / 5
Dokumenti od 76 do 100 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Ponovno in večkratno odločanje o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtor obravnava možnosti ponovnega in večkratnega odločanja o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička v d. d. in d. o. o. Pri tem analizira dve možnosti, s katerima lahko delničarji in družbeniki uresničijo takšno zamisel. S korporacijskopravnega vidika lahko to izpeljejo bodisi s spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička ali s sklepom o delitvi vmesne dividende. Pri tem so nekatere razlike med pravno ureditvijo d. d. in d. o. o. Avtor posebej opozarja na nedopustnost spreminjanja sklepa o uporabi bilančnega dobička, s katerim je bilo odločeno, da se bilančni dobiček uporabi za izplačilo dividend. V drugih primerih se lahko sklep o uporabi bilančnega dobička spremeni, dobiček pa se lahko deli tudi v obliki vmesne dividende. Ključne besede: bilančni dobiček, dividenda, sprememba sklepa, terjatev do izplačila dobička, vmesna dividenda
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Načeli sorazmernosti in pro rata temporis

Janez Novak, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Novak, Podjetje in delo, 3-4/2014Članek obravnava načelo/test sorazmernosti, ki je pogosto uporabljen v praksi našega Ustavnega sodišča, prav tako pa tudi v praksi Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V zvezi z njim so pomembne tudi ugotovitve in stališča nekaterih drugih sodišč, na primer nemškega Zveznega delovnega sodišča (BAG). Načelo sorazmernosti pomeni, da je pri tehtanju obsega posega v določeno pravico ali obveznosti treba presoditi, ali je poseg primeren/ustrezen za dosego določenega cilja, ali je poseg nujen in ali uporabljeno merilo prizadeti osebi ne nalaga čezmerne obremenitve. Vsebina tega načela je z nebistvenimi različicami sprejeta pri sojenju vseh navedenih sodišč in je eno temeljnih meril pri sodnem odločanju. Primeri iz prakse slovenskih delovnih sodišč kažejo, da je načelo sorazmernosti premalo uporabljeno in upoštevano. Načelo pro rata temporis je, če sodimo po dostopnih virih, v slovenski teoriji in sodni praksi praktično neznano. Načelo pomeni, da se obseg določene pravice (na primer dolžina letnega dopusta) prizna glede na časovno izvajanje določene pravice ali obveznosti (na primer glede na dolžino delovnega časa ali delovnega razmerja), v razmerju do primerljivega delavca, ki dela poln delovni čas. Snov je obravnavana v štirih poglavjih: pojem, pravna ureditev, sodna praksa, posebnosti v delovnih sporih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razlastitev v Sloveniji z nekaterimi vidiki razlastitve v Nemčiji in Italiji

Stockbauer Zagorac Tina, Vlačič Patrick, 1.6.2014

Obligacije

Tina Stockbauer Zagorac, Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 3-4/2014Namen prispevka je ugotoviti, koliko se sistemi razlastitve v Sloveniji, Nemčiji in Italiji med seboj razlikujejo in kje imajo podobne rešitve. V prispevku je podrobno obravnavana slovenska ureditev prisilnega pridobivanja nepremičnin, ki jo v nekaterih glavnih delih primerjava z ureditvijo razlastitve v drugih državah s primerljivim pravnim redom, in sicer s sistemom razlastitve v nemškem in italijanskem pravnem redu. Zaradi lažje primerjave se v prispevku osredinjava na štiri glavne vidike razlastitve: pravno podlago, javno potrebo ali javni interes, postopek in odškodnino.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Deset let slovenskega prilagajanja notranjemu trgu EU: izkušnje in izzivi

Janja Hojnik, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2014S 1. majem 2014 je za Slovenijo in devet drugih držav članic minilo prvo desetletje v EU ter s tem tudi desetletje izkušenj s prilagajanjem načelom notranjega trga. Sodeč po odločitvah Sodišča EU Slovenija ni med resnimi kršiteljicami pravil notranjega trga. V zvezi s tem je bila namreč v zadnjih desetih letih obsojena samo enkrat. Slovenski državljani, podjetja in državni organi so si nabrali kar nekaj izkušenj s članstvom na notranjem trgu, tako pozitivnih kot negativnih. Članek podaja pregled nekaterih pravnih vidikov tega prilagajanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2014

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014stran 399 Marijan Kocbek Ponovno in večkratno odločanje o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička Repeated and Multiple Decision-making on the Disbursement of Undistributed Balance Sheet Profit stran 407 Renata Zagradišnik So
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razbremenilni razlogi poslovne odškodninske odgovornosti

Mitja Robin, 1.6.2014

Obligacije

Mitja Robin, Podjetje in delo, 3-4/2014V prispevku obravnavam razbremenilne razloge poslovne odškodninske odgovornosti po slovenskem Obligacijskem zakoniku (240. člen), s poudarkom na analizi različnih koncepcij poslovne odškodninske odgovornosti, ki jih je na podlagi razbremenilnih razlogov razvila slovenska pravna teorija. Starejša teorija je poslovno odškodninsko odgovornost štela za (postroženo) krivdno odgovornost, novejša teorija pa zagovarja objektivno koncepcijo, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji. Po tej se dolžnik razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni mogel (pravilno) izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, ki so zunaj njegove sfere. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da objektivni koncepciji sledijo tudi sodišča. Ugotavljam, da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne najpogosteje irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in zaradi dejstva, da bo končni rezultat v večini primerov enak, ne glede na koncepcijo. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin, ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti), kar moramo presojati po abstraktnih merilih - po standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težavna razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti zanje še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Odškodninska odgovornost bonitetnih agencij investitorjem

Jurij Lampič, 1.6.2014

Obligacije

Jurij Lampič, Podjetje in delo, 3-4/2014Prispevek se ukvarja z vprašanjem odškodninske odgovornosti bonitetnih agencij investitorjem, ki se pri svojih investicijskih odločitvah zanesejo na pravilnost bonitetne ocene ter pri tem utrpijo škodo. Navedene so nekatere značilnosti sodobnih finančnih trgov in poslovnega modela bonitetnih agencij, ki vplivajo na presojo okoliščin, ko bo uveljavljanje odgovornosti mogoče. Analizirane so potencialne zakonodajne podlage civilne odgovornosti bonitetnih agencij v ZDA, na ravni Evropske unije, v Nemčiji ter v Sloveniji. Obravnavane in ovrednotene so nedavne reforme regulatornih režimov v ZDA in EU in novejša sodna praksa v ZDA, kjer sodišča postopoma začenjajo upoštevati negativno vlogo bonitetnih agencij pri nastanku globalne finančne krize. Po primerjalnem pregledu je mogoče ugotoviti, da so trenutne reforme kljub določenim (sistemskim) pomanjkljivostim razmeroma skromen, a vseeno dobrodošel korak k povečevanju pravnih možnosti za investitorje v njihovih zahtevkih proti bonitetnim agencijam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Uporaba uredbe Bruselj I ratione temporis

Jerca Kramberger Škerl, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerca Kramberger-Škerl, Podjetje in delo, 3-4/2014Vprašanje uporabe uredbe Bruselj I ratione temporis ostaja aktualno tudi po desetletju od njenega sprejetja, predvsem zaradi poznejšega pristopanja novih držav članic k EU in s tem podaljševanja prehodnega obdobja, v katerem velja posebno pravilo 66. člena uredbe. Vprašanje se postavlja tudi pri uporabi pravil o mednarodni pristojnosti, posebej pa je odgovor lahko zapleten, kadar gre za priznanje in izvršitev sodb. Za priznanje in izvršitev sodbe, izdane v drugi državi članici, je uredbo mogoče uporabiti le, če je v času izdaje sodbe veljala tako v državi izvora kot v zaprošeni državi. Tudi v tem primeru pa je uporaba uredbe avtomatična le, če se je tudi sodni postopek v državi izvora začel potem, ko je uredba v obeh državah že veljala. Če je bil postopek začet pred tem datumom, je uredbo mogoče uporabiti le, če je sodišče v državi izvora utemeljilo svojo mednarodno pristojnost na podlagi okoliščin, ki jih kot podlago za mednarodno pristojnost ureja tudi uredba Bruselj I, ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki je takrat veljala med državama. Če je bila torej sodna odločba izdana v času, ko uredba še ni veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi, je treba za njeno priznanje in izvršitev uporabiti nacionalne predpise, v Sloveniji ZMZPP ali morebitne mednarodne pogodbe. Prav tako se uredba ne uporablja, če je bila sodba sicer izdana, ko je uredba veljala v obeh državah, vendar se je postopek začel pred tem, mednarodna pristojnost sodišča, ki je sodbo izdalo, pa ni temeljila na bilateralni pogodbi ali na okoliščini, ki jo uredba Bruselj I določa kot temelj pristojnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Predlog za revizijo direktive EU o pravicah delničarjev - modernizacija prava družb

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Z namenom nadaljnje modernizacije je Evropska komisija konec leta 2012 sprejela Akcijski načrt o prihodnjih pobudah na področju prava družb in korporacijskega upravljanja. Namen vseh načrtovanih aktivnosti je zagotoviti večjo konkurenčnost in rast gospodarskih družb. Rdeča nit vseh aktivnosti je spodbuditi in olajšati dolgoročno vključevanje delničarjev v strukturo korporacijskega upravljanja. "Pri tem bi morali imeti delničarji dodatne pravice, a bi morali hkrati prevzeti tudi polno odgovornost, s katero bodo zagotovili, da bo podjetje dolgoročno ostalo konkurenčno." Poleg tega pa je z vsebinskega vidika velik poudarek tudi na povečevanju preglednosti med gospodarskimi družbami in njihovimi delničarji ter tudi na poenostavitvi čezmejnih dejavnosti evropskih gospodarskih družb z učinkovitimi čezmejnimi transakcijami (cross - border operations), ki vključujejo prosti prenos sedeža gospodarske družbe znotraj držav članic EU, izboljšan in učinkovitejši mehanizem čezmejnih združitev ter omogočanje čezmejnih delitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Kaznivo dejanje pranja denarja

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Besedilo kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu KZ in po 245. členu KZ-1, po katerem stori kaznivo dejanje pranja denarja, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se sicer delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element. Ta element je storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja. Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora takega premoženja, in na takšno posledico pristane.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Neupravičena obogatitev v švicarskem in slovenskem pravu

Laura Šiftar, 1.6.2014

Obligacije

Laura Šiftar, Podjetje in delo, 3-4/2014V evropskem prostoru sta uveljavljena dva sistema instituta neupravičene obogatitve, in sicer francoski in nemški. Tako slovensko kot švicarsko pravo neupravičene obogatitve temeljita predvsem na nemškem civilnem zakoniku, zato sta ureditvi instituta neupravičene obogatitve v obeh državah zelo podobni. V Sloveniji in Švici velja unitaristični sistem neupravičene obogatitve z generalno klavzulo. Glede na način nastanka neupravičene obogatitve pravna teorija v obeh državah razlikuje različne položaje neupravičene obogatitve. Povračilni zahtevek ima v obeh pravnih ureditvah obogatitveno naravo, in ne vrnitvene. Razlike se pojavljajo zlasti pri ureditvi zastaranja povračilnih zahtevkov, pri ureditvi pravil, ki se nanašajo na položaje, ko je treba zaradi neupravičene uporabe predmeta obogatitve nadomestiti vrednost te uporabe, in pri ureditvi nasprotnega zahtevka neupravičeno obogatenega za povrnitev stroškov, ki jih je imel s predmetom obogatitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Nasprotna izpodbojna tožba iz 255. člena OZ

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Nasprotna izpodbojna tožba iz 255. člena OZ kot obrambno sredstvo na podlagi ugovora za razliko od samostojne izpodbojne tožbe ni vezana na rok iz prvega odstavka 257. člena OZ, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Prenehanje delovnega razmerja prokuristu

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Družbi se postavlja vprašanje, ali mora glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pristojni organ družbe odpoklicanemu prokuristu odpovedati pogodbo o zaposlitvi ali pogodba o zaposlitvi preneha z odpoklicem. Postavlja se tudi vprašanje, kako razumeti določbo, da družba odpoklicanemu prokuristu ponudi ustrezno zaposlitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Slovenska praksa odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDAVP-2

Kolar Iztok, Kuralt Tomaž, 15.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Iztok Kolar, Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 2/2014Postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 velja za najuspešnejši projekt davčnega organa (DURS) v zadnjih letih. Namen tako imenovanega projekta "Prijava premoženja" je preprečevanje davčnih utaj na področju dohodnine. Z njim se ugotavlja nesorazmerno trošenje ali pridobivanje premoženja davčnih zavezancev v primerjavi z njihovimi prijavljenimi dohodki. Davčni organ za pridobivanje informacij in podatkov o finančnih aktivnostih davčnih zavezancev izvaja davčne preiskave. DURS opravlja davčne preiskave za razkritje zavezancev, pri katerih se utemeljeno sklepa o sumu neprijavljenih dohodkov. Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru se materialno dokazno breme prevali na davčnega zavezanca, ki mora na podlagi ugotovitev preiskave davčnega organa dokazati izvor svojega premoženja. Obrnjeno dokazno breme kot nujen pravni institut v davčnih postopkih se kaže kot zelo učinkovit, saj davčnim zavezancem navadno ne uspe prepričljivo dokazati že obdavčenega ali neobdavčljivega vira premoženja. Skoraj vsi davčni inšpekcijski nadzori se tako končajo z visoko odmero davčnih obveznosti. O zakonitosti in pravilnosti postopkov nadzora pri projektu "Prijava premoženja" je bilo že večkrat presojano v upravnih sporih in revizijah, vendar sta Upravno in Vrhovno sodišče do zdaj vse tožbe zavrnila kot neutemeljene.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kazenskopravno varstvo patentov - nekateri pravno-ekonomski in primerjalnopravni vidiki

Sara Remškar, 15.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Sara Remškar, Podjetje in delo, 2/2014Patent je pravica intelektualne lastnine, ki varuje izum. Njegovo varstvo se primarno zagotavlja v civilnih postopkih, sekundarno pa na upravnem in kazenskem področju. Teorija ekonomske analize prava ugotavlja, da kazenskopravno varstvo (ekonomsko gledano) ni potrebno, kadar je mogoče s civilnim postopkom doseči, da storilec internalizira stroške kaznivega dejanja. Namen prispevka je analiza vprašanja, ali je kazenskopravno varstvo v primeru kršitve patenta sploh smiselno, pri čemer avtorica temelje postavi s teoretičnim konceptom smiselnosti kazenskopravnega varstva patentov ter primerjavo dveh modelov kazenskopravnega varstva v praksi - kontinentalnega sistema in sistema common law, ki problematiko različno obravnavata. Sledi še aplikacija ugotovitev na slovensko ureditev in predlog ureditve pri nas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kazenska sankcija za opustitev zakonske dolžnosti odsvojitve in umika lastnih delnic

Marijan Kocbek, 15.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2014Ali je prekršek družbe in poslovodstva po 685.a členu ZGD-1 zgolj opustitev dolžnosti odsvojitve ali umika lastnih delnic, ki so bile sicer zakonito pridobljene, v presežku nad 10 odstotkov, ali velja to tudi za nezakonito pridobljene lastne delnice? Pri opredelitvi prekrška namreč 685.a člen ne vključuje opustitve dolžnosti po prvem odstavku 250. člena ZGD-1.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Vpliv ukrepov za sanacijo bank na korporacijske predpise

Jure Košar, 15.4.2014

Banke, zavodi

Jure Košar, Podjetje in delo, 2/2014Finančna kriza je zahtevala takojšnji odziv države predvsem na področju sprememb bančne in javnofinančne zakonodaje. Avtor se ukvarja z vplivom tako sprejetih novih predpisov, in sicer novele J Zakona o bančništvu in Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, na dva temeljna korporacijska predpisa, Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o prevzemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Odškodninska odgovornost poslovodje d. o. o.

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Revident (tožena stranka) uveljavlja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno uporabili določbe ZPP o tako imenovani edicijski dolžnosti. Postavljene trditve tožene stranke so bile zelo splošne, listine, ki naj bi jih potrjevale, pa niso bile dovolj individualizirane. ZPP v določbah 227. člena govori o listini, kar pomeni individualno določeno listino (lahko tudi več individualno določenih listin), zato ne zadostuje splošno sklicevanje na listine določene vrste. Zaradi splošnosti postavljenih trditev ni bilo mogoče uporabiti določbe petega odstavka 227. člena ZPP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Davčno obravnavanje pravih in nepravih tristranskih poslov v sistemu DDV

Maruša Pozvek, 15.4.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Podjetje in delo, 2/2014Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo z vidika davčne obravnave med najzahtevnejše. Posebej problematični so nepravi tristranski posli, pri katerih je en člen fizična oseba, ali ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež zunaj EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so goljufije in utaja davkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Plačila članom uprav delniških družb

Jasna Rakuljić Zelov, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasna Rakuljić-Zelov, Podjetje in delo, 2/2014Plačila članom uprav so v svetu in pri nas ena najbolj razburljivih tem, saj so po javnem mnenju njihove plače previsoke, plače drugih zaposlenih pa prenizke. V managerski pogodbi, ki jo vsak član uprave sklene z delniško družbo, je ena najpomembnejših sestavin določitev njegovih prejemkov. Prejemki uprave delniške družbe morajo biti javno objavljeni v letnem poročilu delniške družbe, in sicer za vsakega člana uprave posebej. Višina prejemkov (fiksnih in variabilnih) naj bi bila v sorazmerju z nalogami člana uprave, finančnim stanjem družbe in v skladu s politiko prejemkov. Vrsta prejemkov je določena v Zakonu o gospodarskih družbah in v avtonomnih virih stanovskih organizacij (priporočila, kodeksi, kriteriji). V teh predpisih pa ni izrecne določbe o tem, ali lahko uprava prejme plačila tudi od tretjih fizičnih in pravnih oseb ali ne. Slovenska in nemška zakonodaja glede tovrstnih plačil nimata izrecnih določb, zato načeloma niso prepovedana. Vendar pa ta plačila lahko hitro pomenijo korupcijo, posledica so lahko slabe poslovne odločitve uprave, ki lahko nato vodijo družbo v stečaj ali likvidacijo. V zvezi s plačili tretjih oseb slovenske sodne prakse ni. V praksi so mnoge uprave prejemale visoka plačila, obenem pa izčrpavale družbe do propada, medtem ko so drugi zaposleni prejemali nizke plače ali pa plač sploh niso prejemali. Nadzorni sveti torej na tem področju niso opravili svojega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Najemna pogodba med gospodarskimi subjekti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Primož Feguš, Podjetje in delo, 2/2014Eden izmed pravnih inštrumentov za zaščito pred dolžniki je neposredno izvršljiv notarski zapis. V prispevku je predstavljena njegova prednost na področju izpraznitve in izročitve poslovnih prostorov, ki jih je posamezni gospodarski subjekt oddal v najem, čez čas pa se je izkazalo, da je najemnik neplačnik in da svoje obveznosti (plačevanje najemnine in stroškov uporabe poslovnih prostorov) ne izpolnjuje. Danes je marsikateremu podjetniku najemnina, ki jo prejema od oddajanja poslovnih prostorov v najem, pomemben vir prihodkov, s katerimi financira svoje obstoječe kratkoročne ali dolgoročne obveznosti. Problem so tako imenovani kronični neplačniki (ponavadi zelo spretni in iznajdljivi), ki so pri udejstvovanju v gospodarstvu ugotovili, da so jim različni zakonski predpisi (med drugim tudi ZPSPP) in dolgotrajnost sodnih postopkov "pisani na kožo", saj lahko zelo dolgo opravljajo gospodarsko dejavnost v najetih poslovnih prostorih, ne da bi plačevali najemnino.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Izvršba - odgovornost aktivnega družbenika prodane d. o. o. tik pred prenehanjem

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Prenos terjatev iz delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Povzetek dejanskega stanja V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženčev nekdanji delodajalec, družba M., d. o. o., s katero je bil toženec v delovnem razmerju za opravljanje dela trgovinskega poslovodje od 15. 1. 2006 do 14. 4. 2007, od toženca zahtevala plačilo odškodnine v višini
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Pravni vidiki položaja ciljne družbe glede skrbnega pregleda

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2014Avtorja predstavljata postopek skrbnega pregleda. Najprej se osredinita na vprašanje pristojnosti za odločanje o dopustitvi skrbnega pregleda v ciljni družbi ter nadaljujeta z iskanjem odgovora na vprašanje, ali je skrbni pregled ciljne družbe pravica ali samo privilegij prevzemne družbe. Nazadnje se posvetita še obsegu informacij, ki jih pristojni organi ciljne družbe potencialnim prevzemnikom v okviru skrbnega pregleda sploh lahko dajo.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(38) 5(15) 3-4(19)
2(14) 1(20)

Leto objave

< Vsi
2014(123)
> Februar(20) > April(14) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(38) > December(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov