Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 5
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Podatki o nepremičninah v javnih evidencah kot podlaga za njihovo obdavčitev - Evidentiranje in obdavčitev stavbnih zemljišč

Leon Kobetič, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Leon Kobetič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava stavbna zemljišča z vidika evidentiranja in obdavčenja, pri tem pa posebej opozarja na odsotnost celovitega urejanja problematike stavbnih zemljišč. Analiziran je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlagane rešitve za razvoj sistema nadomestila v prehodnem obdobju. Predstavljen je problem nedefiniranosti pojma zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in argumentirana neustrezna odprava instituta gradbene parcele. Predlagana je vzpostavitev nove evidence stavbnih zemljišč s členitvijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, s podatkom o razvojni stopnji stavbnega zemljišča. Kot celovita rešitev pa je predlagana uvedba sistema načrtovanja in upravljanja stavbnih zemljišč kot posebne kategorije zemljišč, ki so s človekovim bivanjem in dejavnostmi najbolj povezana.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zastoji pravdnega postopka zaradi razlogov na strani pravne osebe

Gregor Klun, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Klun, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava vprašanja v zvezi z zastoji (prekinitvijo) pravdnega postopka, ki so povezani z razlogi na strani pravne osebe. Tematika krepko presega relativno skopo ureditev v sedemnajstem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je povezana z nekaterimi temeljnimi instituti materialnega in procesnega prava. Avtor skuša ta vprašanja strnjeno predstaviti in ponekod opozoriti na dileme, na katere obstoječa ureditev ne daje (jasnega) odgovora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe

Saša Prelič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Funkcionalni pomen manjšinskih pravic 3 Nekateri specifični primeri 3.1. Sklic skupščine 3.1.1. Razlogi 3.1.2. Upravičenci 3.1.3. Manjšinska pravica 3.1.4. Utemeljena zavrnitev manjšinske zahteve 3.2. Imenovanje posebnega revizorja 3.2.1. Normativni namen 3.2.2. Im
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Notarske listine pri poslovanju in organiziranju gospodarskih družb

Bojan Podgoršek, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah v 10.a členu predpisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi postati ustanovitelj ali družbenik gospodarske družbe, 38.a člen ZGD-1 pa ureja odpravo nasprotja interesov med družbo in njenimi zastopniki ali nadzorniki. Prispevek govori o nalogah notarjev pri preverjanju navedenih pogojev in pri odpravljanju nasprotja interesov. Poleg tega obravnava nekatera aktualna vprašanja glede notarjevih nalog in pristojnosti na zasedanju skupščine delniške družbe, posebej protokoliranje vprašanj delničarjev na skupščini. Notarski zapisnik vsebuje le pravno pomembna dejstva, ki jih je treba izkazati v sodnih postopkih, in ne celotne vsebine navedb posameznih udeležencev. Notar v dvomljivih primerih ne odkloni sestave notarskega zapisnika, ampak poskrbi za zavarovanje dejstev, ki bodo pozneje pomagala sodišču pri odločanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih investicij in mednarodno pravo

Mirjam Škrk, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2014Zaščita tujih naložb je urejena v mednarodnem pravu in je rezultat potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Pravne korenine ima v diplomatski zaščiti, ki se je razvila v mednarodnem pravu z namenom zaščititi pravice tujca v državi kršiteljici s strani države njegovega državljanstva. Danes so pravni odnosi med investitorjem in državo gostiteljico urejeni z bilateralnimi in multilateralnimi mednarodnimi pogodbami, ki predstavljajo najpomembnejši del investicijskega prava, medtem ko je arbitraža najbolj običajno sredstvo za reševanje investicijskih sporov. Slovenija je sklenila znatno število teh pogodb in mora poiskati primerno ravnotežje med položajem države, ki pospešuje investicije svojih državljanov v tujini, in državo gostiteljico.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravila stroke posamičnega in množičnega ocenjevanja nepremičnin pri nas in po svetu

Anton Kožar, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Anton Kožar, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Nekaj poudarkov o davčni osnovi pri odmeri davka na nepremičnine 2.1. Vrste vrednosti nepremičnin 2.2. Določitev predmeta obdavčitve in davčna osnova 2.3. Načini in metode vrednotenja nepremičnin 2.4. Katere načine in metode za izračun davčne osnove uporabljajo v svetu 3. Hierar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Dopustnost posojil in finančne pomoči med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo

Peter Podgorelec, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava posojila med družbo in njenimi družbeniki oziroma delničarji. Posojila družbi in zavarovanja so v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) posebej urejena (498., 499. člen in četrti odstavek 227. člena - tako imenovana kapitalska posojila). Posojila družbe družbenikom (up-stream) pa je treba presojati z vidika splošnih pravil o ohranjanju kapitala. Enako velja za zavarovanja za posojila tretjih oseb, na primer bank. Nekatere posebnosti veljajo v koncernskih družbah in v d. o. o., če je posojilo dano v breme nevezanega premoženja. Prepoved iz 248. člena ZGD-1 se nanaša tudi na primere naknadne finančne pomoči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravne možnosti upnikov v postopku prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo

Marko Zaman, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Marko Zaman, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki po 55. členu ZGD-1 ustreza kriterijem srednje oziroma velike gospodarske družbe. V tem okviru je posebej obravnavana problematika oblikovanja upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, imenovanja pooblaščenca upnikov, glasovanja v postopku prisilne poravnave ter prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike. Prispevek na kratko pojasnjuje bistvene novosti, ki jih je v insolvenčnih postopkih prinesla novela ZFPPIPP-F, katere osnovni namen je bil omogočiti okvir prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Novela odpira nekatere dileme, ki bi se lahko pojavile v praksi insolvenčnih postopkov in glede katerih bo morala sodna praksa zavzeti jasno stališče.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Postopek za odmero davka in pravna sredstva

Erik Kerševan, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2014Odločitev Ustavnega sodišča v primeru zdaj razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine pomeni končni prelom s pretirano razširjenim prepričanjem, da pravo Vlade in Državnega zbora pri široki diskreciji načrtovanja in pobiranja davkov ne more omejevati ne z vidika temeljnih načel ne z vidika sistemskih pravil in zahtev glede odločanja o pravnem položaju posameznikov in pravnih oseb. Napake pristojnih organov, tudi na primer odstopanje določitve davčne osnove od resnične vrednosti posamezne nepremičnine, ob odsotnosti ustreznih procesnih rešitev, ki zagotavljajo pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ter učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, lahko privedejo do resnega ogrožanja ustavne dopustnosti davčnega poseganja v lastninsko pravico, kar se ne sme več ponoviti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Predlogi za spremembe Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I

Marijan Kocbek, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava nekatere predloge za najnovejše spremembe Zakona o gospodarskih družbah v noveli ZGD-1I. Pristojno ministrstvo, ki pripravlja zakon, je strokovno javnost pozvalo k predlogom sprememb. Osnovni razlog za spremembe zakona je implementacija nove, združene direktive EU s področja bilančnega in računovodskega prava, ki združuje dosedanjo četrto, bilančno in sedmo direktivo. Poleg uskladitve z direktivo pa bo razmeroma obsežna sprememba zakona prinesla še nekatere druge spremembe pri ustanavljanju in poslovanju gospodarskih družb, predvsem v smislu večje učinkovitosti postopkov ter v smeri večjega varstva manjšinskih delničarjev in upnikov. Avtor posebej obravnava nekatere predloge, ki se nanašajo na odškodninsko odgovornost organov vodenja in nadzora ter na poslovanje povezanih družb v okviru koncernskega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom

Nina Betetto, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek se ukvarja s pojmom gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna ali objektivna merila ali pa kombinacija enih in drugih. Prikazane so dileme in rešitve sodne prakse s tega področja. Obravnavano je tudi vprašanje objektivne kumulacije v gospodarskem sporu in vprašanje, kakšne posledice ima vodenje postopka po napačnih postopkovnih pravilih v revizijskem postopku. Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih, ki je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišča, je potrebna že zato, da bi lahko opredelili zadeve, ki jih rešujejo sodnik, senat ali oddelek, specializiran za reševanje gospodarskih sporov. Ker so se postopkovna pravila v rednem pravdnem postopku in gospodarskih sporih močno približala, pa je utemeljen pomislek, ali so še podani utemeljeni razlogi za obstoj posebnih postopkovnih pravil v gospodarskih sporih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine: osnovne značilnosti, nekateri razlogi za sprejetje in proti njemu ter temeljni elementi za prihodnjo ureditev

Jernej Podlipnik, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava letno obdavčitev nepremičnin, ki jo mora Republika Slovenija bodisi reformirati ali pa trenutno zakonodajo razveljaviti in lokalnim skupnostim zagotoviti drugačen lastni in neodvisni vir financiranja. Avtor pojasni nekatere osnovne značilnosti letnih davkov na nepremičnine, razloge za njihovo uvedbo in proti njej ter obravnava bistvene osnovne elemente letnega davka na nepremičnine, ki jih mora zakonodajalec urediti (predmet obdavčitve, davčna osnova, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve in olajšave ter ali naj bo letni davek na nepremičnine državni ali lokalni davek). Avtor sklene, da glavni razlog za morebitno reformo letnega nepremičninskega davka v Sloveniji ne bi smel biti pridobitev dodatnih proračunskih prejemkov, ampak enakomerna razporeditev davčnega bremena med zavezanci.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Položaj prokurista v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah prokuristu z določitvijo pogoja, da mora iti za dejanja v okviru pravne sposobnosti, daje pravico opravljati pravna dejanja le na materialnopravnem področju. Izključuje - brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika - procesna dejanja (vložitev tožbe ali pravnega sredstva, podelitev pooblastila za pravdo). Na opravo procesnih dejanj se namreč nanaša sposobnost biti stranka, ki je procesna ustreznica pravni sposobnosti materialnega prava. Sodna praksa Vrhovnega sodišča je neenotna, kar ruši predvidljivost, pravno varnosti in enakost pred zakonom. Trenutna ureditev je slaba. Zakonodajalec naj čimprej intervenira. Po vzoru relevantnih tujih ureditev (nemške, avstrijske, hrvaške) naj zagotovi, da bo imel prokurist po zakonu pooblastilo tudi za opravo procesnih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine in lokalna samouprava

Rajko Pirnat, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava zahteve, ki jih glede nove ureditve davka na nepremičnine postavljajo zakonodajalcu določbe Ustave o lokalni samoupravi. Pri tem izhaja iz ugotovitev Ustavnega sodišča glede neskladnosti nekaterih določb sicer razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine zaradi neskladnosti s 140. in 142. členom Ustave. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Na podlagi tega avtor oblikuje več predlogov glede prihodnje zakonske ureditve davka na nepremičnine, za katerega predlaga, da v celoti pripada občini in da ima občina široko avtonomijo glede njegovega urejanja, hkrati pa navaja tudi meje in pogoje tega urejanja, ki jih mora določiti zakon.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vpliv Slovenskega državnega holdinga na korporacijsko upravljanje v Sloveniji

Borut Bratina, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor predstavlja novosti na področju korporacijskega upravljanja družb v državni lasti, ki jih prinaša ZSDH-1. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v Sloveniji ter primerjavi Slovenskega državnega holdinga (SDH) z nekdanjo Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Kje so meje lobiranja

Ciril Ribičič, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pomen vključujoče družbe pri urejanju in nadzoru lobiranja

Bećir Kečanović, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Bećir Kečanović, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava lobiranje kot pridobitev demokracije, ki omogoča, da lahko posamični interesi tekmujejo za različne oblike sobivanja. V zvezi s pomenom vključujoče družbe pa ugotavlja potrebo, da se čezmerna moč političnih elit in lobijev obrzda tudi z večjo vlogo civilnega sektorja in nepridobitnih storitev lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Problem vzročnosti pri kaznivih dejanjih v medicini

Matjaž Ambrož, 1.10.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Matjaž Ambrož, Podjetje in delo, 6-7/2014Iz sodne prakse so znani primeri, v katerih izvedenci zaradi spoznavnih omejitev ne morejo dati decidiranih odgovorov na nekatera od zastavljenih vprašanj. Sodišče tega izhoda nima, temveč mora odločiti. V primeru medicinskih kaznivih dejanj bodo spoznavne težave pogosto povezane z vprašanjem vzročnosti. Je oškodovančevo smrt povzročila zdravnikova napaka ali pa ga tudi ustrezna medicinska intervencija ne bi mogla več rešiti? Avtor analizira zadeve, v katerih sicer ni dvoma, da je zdravnik napravil napako, vendarle pa ni jasno, ali bi ustrezno ravnanje bolnika sploh lahko rešilo. Sooči dva različna pristopa, ki ju srečamo v literaturi in sodni praksi, sklicevanje na načelo in dubio pro reo in teorijo o povečanju tveganja, ter analizira prednosti in slabosti vsakega od njiju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Spletna sovražna beseda in (ne)moč prava

Nataša Pirc Musar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Podjetje in delo, 6-7/2014Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vpliv izvedenca na izid postopka

Katja Šugman Stubbs, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek opozarja na pomembnost dobrega razločevanja med pristojnostma sodnika in izvedenca v sodnih postopkih. Vedno pogosteje se namreč dogaja, da se sodnik močno opre na izvedensko mnenje. Za to je več razlogov: bodisi sodnik slabo opravlja svoje delo in prehitro odredi izvedenca, pogosto pa je razlog tudi v tem, da zaradi napredka sodobnih tehnologij in drugih znanosti sodnik preprosto ne more več razumeti izvedenčevih ugotovitev in spoznanj. Znanost nosi aureolo neizpodbitne in objektivne resnice, pri tem pa se sodnik včasih težko znajde. Avtorica opozarja, da imajo sodniki dolžnost, da kritično pretresejo vse elemente izvedenskega dela: od načina pridobivanja podatkov, uporabe metode do predstavitve ugotovitev. Samo tako lahko sodnik prevzame odgovornost za izid zadeve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Lobiranje v praksi - legalizirana korupcija?

Cigler Mihael, Dreven Simon, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Mihael Cigler, Simon Dreven, Podjetje in delo, 6-7/2014V javnosti pogosto prevladuje predstava, da so lobisti nekakšni paraziti in kriminalci, lobiranje pa ni nič drugega kot legalizirana korupcija. Takšna predstava, pa čeprav povezana z nekaterimi posameznimi primeri iz preteklosti, je danes večinoma zmotna in ne odseva realnega stanja. Lobiranje je namreč pravno urejena, zakonita in sprejemljiva dejavnost, ki je zaradi svoje narave podvržena strogemu nadzoru. Zato poskušata avtorja s prepletanjem različnih vidikov razumljivo predstaviti lobiranje v praksi, se pravi to, kaj lobisti počnejo, kako in kje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Razvoj zakonskega urejanja lobiranja v Sloveniji kot dopolnitev demokracije

Albin Igličar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2014V Sloveniji so se prve lobistične organizacije pojavile v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Leta 1994 je bila v okviru Društva za odnose z javnostmi ustanovljena sekcija lobistov, ki je tudi sprejela poseben etični kodeks. Po naročilu Državnega zbora je bil pripravljen osnutek Zakona o lobiranju, ob upoštevanju primerjalnih študij v državah z razvito lobistično kulturo in tradicijo. Skupina poslancev je osnutek zakona leta 1998 predlagala v sprejem, vendar zakonodajni postopek ni bil končan. Ob nadaljnjih pojavih lobiranja ter ob upoštevanju prakse in kulture v tej dejavnosti je bila vsebina zakonskega osnutka delno povzeta v leta 2010 sprejetem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je veljavni zakonski okvir urejanja lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

(A)moralnost pravnikov v politiki

Marko Pavliha, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2014Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Družba, morala in vrednote: pogled ekonomista

Tine Stanovnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Tine Stanovnik, Podjetje in delo, 6-7/2014V prispevku pojasnjujem, kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti. Tisti ekonomisti, ki so zagovorniki pomena bolj normativnega urejanja trga in omejevanja tržnega mehanizma, štejejo moralna načela za nepogrešljiv sestavni del urejenega delovanja države. Ekonomisti, ki nasprotujejo omejitvam, ki jih države postavljajo prostemu delovanju trga, ker naj bi se s tem zmanjšala učinkovitost gospodarstva, pa na moralna načela ne gledajo normativno, temveč skozi optiko pozitivistične ekonomike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2014

Avtor ni naveden, 1.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2014ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 895 Katja Šugman Stubbs Vpliv izvedenca na izid postopka Expert Witness's Impact on the Outcome of Legal Proceedings ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 905 Matjaž Ambrož Problem vzročnosti
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(38) 5(15) 3-4(19)
2(14) 1(20)

Leto objave

< Vsi
2014(123)
> Februar(20) > April(14) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(38) > December(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov