Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pogodbena kazen v poslovni praksi

Jerneja Prostor, 1.12.2014

Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica najprej predstavi dileme, ki izhajajo iz dogovora pogodbenih strank o pogodbeni kazni ali pavšalni ali limitirani odškodnini. Iz dogovora strank namreč pogosto ni preprosto razbrati, kakšno naravo sta želeli pripisati znesku, ki ga je treba plačati v primeru kršitve pogodbe. Tak dogovor je lahko še posebej problematičen, če gre za pogodbeno razmerje z mednarodnim elementom, pri čemer je treba za razsojo spora uporabiti pravo sistema common law. Ta namreč ne dopušča dogovora o pogodbeni kazni. V članku je nato podrobneje obravnavana ureditev pogodbene kazni v slovenskem pravu, v zadnjem poglavju pa je ta primerjana s primerljivimi klavzulami, ki jih urejajo avtonomni pravni viri.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Prenehanje mandata člana nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Statut neke delniške družbe (v nadaljevanju Y, d. d.) med drugim določa, da v primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika uprave istočasno preneha tudi mandat članov uprave. Trenutno ima Y, d. d., dvočlansko upravo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Definiranje upoštevnega trga po uvedbi ekonomskega orodja za ugotavljanje konkurenčnega pritiska na zvišanje cen

Tjaša Repinc, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tjaša Repinc, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica ugotavlja, da tudi po spremembi ameriških Smernic o horizontalnih združitvah leta 2010 glede definiranja upoštevnega trga in z uvedbo ekonomskega orodja Upward Pricing Pressure (UPP) definicija trga v ZDA ohranja svojo pomembno vlogo. UPP je namreč izrecno pridržan le za ugotavljanje enostranskih učinkov v primeru, ko se združujeta podjetji, ki proizvajata diferencirane proizvode. Evropska komisija ni sledila ZDA s spremembo svojih Smernic o presoji horizontalnih združitev, saj sta 24. in 28. točka ustrezna podlaga za uporabo UPP. Do zdaj ga je uporabila v dveh zadevah združitev, in sicer v zadevi Hutchison 3G (H3G)/Orange Austria in UPS/TNT Express, njene odločitve pa bi v prihodnosti utegnile vplivati na presojanje koncentracij s strani Agencije za varstvo konkurence (AVK), še posebej, če bi odločala v podobnih zadevah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dopustnost članstva vodje finančno-računovodske službe v nadzornem svetu družbe

Saša Prelič, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2014Član nadzornega sveta neke družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju X, d. o. o.), predstavnik delavcev, je v okviru svojih delovnih nalog v tej družbi (na delovnem mestu pomočnika vodje finančno-računovodske službe je odgovoren za vodenje te službe) med drugim odgovoren tudi za pripravljanje računovodskih izkazov in za zbiranje poročil drugih organizacijskih enot (predvsem pa področja trženja in področja nabave, trgovanja in logistike), ki sestavljajo letno poročilo družbe. Računovodski izkazi družbe, vključeni v letno poročilo, so revidirani.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Zahtevki zaradi prepovedanih plačil d. d. po ZGD-1 po izbrisu družbe iz registra

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 17.136,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Odškodninska odgovornost direktorja za dana poroštva

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravnoteoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Vsebina PID št.8/2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014stran 1383 Rado Bohinc Primerjava pravne ureditve odgovornosti direktorjev v zasebnem in javnem sektorju Comparison of the Managers' Liability for Damage in the Public and in the Private Sector stran 1404 Jerneja Prostor Pogodbena
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014(prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) A actio pro socio Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah (Mile Dolenc) 6-7/1067 Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG (Mirjana Horvat Pogorelec) 8/1515
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014V Portorožu so bili 16. in 17. oktobra jubilejni, že štirideseti dnevi slovenskih pravnikov. Največje vsakoletno pravniško srečanje so organizirali Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS-SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 44 uglednih strokovnjakov, v 8 sekcijah (Ali zaupati izvedencem; Finančno prestrukturiranje; O moralnem razumevanju prava; Gospodarska družba kot subjekt v pravdnem postopku; Obdavčitev nepremičnin de lege ferenda in v prehodnem obdobju; Lobiranje med zakonom in korupcijo; Korporacijsko pravo - gospodarske družbe; Zaščita tujih investicij: interakcija med državno suverenostjo in globalnimi gospodarskimi interesi), na okrogli mizi (Sodniško odločanje na rezilu medijev) in delavnici (Izvedba finančnega prestrukturiranja).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Delodajalci in posledice prometnih nesreč

Damjan Možina, 1.12.2014

Delovna razmerja

Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2014Ena od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Če je oškodovanec zaposlen, mu mora nadomestilo plače v času do 30 delovnih dni odsotnosti izplačevati delodajalec, za daljšo odsotnost ta obveznost bremeni ZZZS. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti. Prispevek predstavlja pravni kontekst in opozarja na nekonsistentnost te, do delodajalcev nepravične rešitve, ki nasprotuje načelom odškodninskega prava in odstopa od rešitev v primerjalnem pravu. Ne glede na odsotnost izrecnih določb v ZOZP povrnitveni zahtevek izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava o subrogaciji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Podjetje in delo, letnik 2014 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Ambrož Matjaž - Problem vzročnosti pri kaznivih dejanjih v medicini - 6-7/905 Betetto Nina - Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom - 6-7/1081 Bohinc Rad
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE RS

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014(prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sporazum s sindikatom (1/200) * Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 26/2013 Odgovornost za prekršek (1/205) * Sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 113/2013 Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih dejanj zunaj stečaja (1/210) *
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Primerjava pravne ureditve odgovornosti direktorjev v zasebnem in javnem sektorju

Rado Bohinc, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Rado Bohinc, Podjetje in delo, 8/2014Avtor obravnava izbrane vidike odgovornosti vodstev v javnem in zasebnem sektorju, s poudarkom na odškodninski odgovornosti. Kazenskopravna odgovornost je odgovornost storilca dejanja, ki je kot kaznivo določeno v zakonu; na primer kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, kazniva dejanja zoper premoženje, zoper gospodarstvo, zoper pravni promet itd. Pri civilni odgovornosti gre za odgovornost kršilcev pravil civilnega prava; pravila so lahko zakonska ali avtonomna (na primer pogodbena). Civilna sankcija je največkrat restitucija ali plačilo odškodnine ter sankcije izpodbojnosti in ničnosti. Civilna odgovornost članov organov poslovodstva je največkrat odškodninska, to je odgovornost za škodo, ko jo povzročitelji storijo s svojimi ravnanji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Direktorjev položaj v korporacijskem in obligacijskem pravu

France Ocepek, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

France Ocepek, Podjetje in delo, 8/2014Prispevek obravnava položaj poslovodne osebe na teoretični ravni (law in books) in na ravni uresničenega prava v sodnih odločbah (law in action). Kritično je ocenjen korporacijski položaj direktorja v korporacijski teoriji in praksi, kjer se postavi vprašanje izpodbojnosti sklepov nadzornega organa in reintegracije na direktorsko funkcijo po odpoklicu. S poudarkom na funkcionalni povezanosti med korporacijskim in obligacijskim delom odnosa avtor opozori na vprašljivo delitev sodnih pristojnosti. Obligacijski del odnosa je v Sloveniji praviloma urejen s pogodbo o zaposlitvi, čeprav teorija skorajda soglasno meni, da je direktor lahko bolj izjemoma v delovnopravnem položaju. Kritično sta ovrednoteni sodna praksa in teorija, ki bi morali po novem zakonu o delovnih razmerjih sprejeti zakonsko dopuščeno pogodbeno svobodo strank pri urejanju pogodbe o zaposlitvi brez upoštevanja vsebine pogodbenega razmerja. Praksa pri odpovedi pogodb o zaposlitvah direktorjev je oblikovana, njena vezanost na odločitve v gospodarskih sporih glede odpoklica pa ostaja ne povsem dorečena. Sodišče je kompleksnost položajev direktorjev že prebilo v odškodninskih sporih, v katerih je dokaj jasno odločilo, da so dolžnosti direktorja korporacijske narave. Zadeva Dita Danosa nakazuje drugačen pristop k delovnopravnim pravicam direktorjev. Ena od možnosti njihove prihodnje zaščite pa je v okviru instituta ekonomsko odvisne osebe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Izbrisna tožba - analiza aktualne sodne prakse s komentarjem

Jasna Hudej, 1.12.2014

Civilni sodni postopki

Jasna Hudej, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica analizira pomembnejše odločbe Vrhovnega sodišča, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju in se nanašajo na problematiko izbrisne tožbe. Pri predstavitvi odločb predstavi pravni problem, ki se je pojavil v konkretnem primeru, rešitev, ki jo je sprejelo sodišče, nato pa se do zavzetih stališč tudi kritično opredeli.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Umik delnic s pridobitvijo: pravni posel umika, registracija zmanjšanja osnovnega kapitala, varovanje upnikov in izplačila delničarjem

Janez Vončina, 1.12.2014

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 8/2014Temeljna značilnost zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba, je, kot izhaja že iz poimenovanja tega instituta, umik delnic kot posebno korporacijskopravno dejanje poslovodstva. Gre za pravni posel, ki služi kot instrument za razveljavitev članskih pravic in je obenem specifičen vzvod za zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe. Umik delnic je sicer le eno izmed dejanj, ki ga je treba opraviti pri tem načinu zmanjšanja osnovnega kapitala. Za to obliko zmanjšanja so značilni še sprejetje in registracija skupščinskega sklepa, vpis zmanjšanja v sodni register, varovanje upnikov in izplačila delničarjem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG

Mirjana Horvat Pogorelec, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjana Horvat-Pogorelec, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica se ukvarja z institutom družbeniške tožbe - actio pro socio v ZGD-1 in v AktG. Družbeniška tožba omogoča manjšini delničarjev, da uveljavljajo zahtevke zoper poslovodstvo družbe, ko to krši svoje obveznosti v zvezi z ustanovitvijo družbe ali v zvezi z vodenjem poslov družbe in družbi tako povzroči škodo. V Slovensko zakonodajo je bila družbeniška tožba uvedena z ZGD-1 iz leta 2006, v AktG pa z novelo UMAG. Manjšina delničarjev, ki vloži družbeniško tožbo, jo vloži v svojem imenu in za račun družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zastoji pravdnega postopka zaradi razlogov na strani pravne osebe

Gregor Klun, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Klun, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava vprašanja v zvezi z zastoji (prekinitvijo) pravdnega postopka, ki so povezani z razlogi na strani pravne osebe. Tematika krepko presega relativno skopo ureditev v sedemnajstem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je povezana z nekaterimi temeljnimi instituti materialnega in procesnega prava. Avtor skuša ta vprašanja strnjeno predstaviti in ponekod opozoriti na dileme, na katere obstoječa ureditev ne daje (jasnega) odgovora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Podatki o nepremičninah v javnih evidencah kot podlaga za njihovo obdavčitev - Evidentiranje in obdavčitev stavbnih zemljišč

Leon Kobetič, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Leon Kobetič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava stavbna zemljišča z vidika evidentiranja in obdavčenja, pri tem pa posebej opozarja na odsotnost celovitega urejanja problematike stavbnih zemljišč. Analiziran je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlagane rešitve za razvoj sistema nadomestila v prehodnem obdobju. Predstavljen je problem nedefiniranosti pojma zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in argumentirana neustrezna odprava instituta gradbene parcele. Predlagana je vzpostavitev nove evidence stavbnih zemljišč s členitvijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, s podatkom o razvojni stopnji stavbnega zemljišča. Kot celovita rešitev pa je predlagana uvedba sistema načrtovanja in upravljanja stavbnih zemljišč kot posebne kategorije zemljišč, ki so s človekovim bivanjem in dejavnostmi najbolj povezana.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Postopek za odmero davka in pravna sredstva

Erik Kerševan, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2014Odločitev Ustavnega sodišča v primeru zdaj razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine pomeni končni prelom s pretirano razširjenim prepričanjem, da pravo Vlade in Državnega zbora pri široki diskreciji načrtovanja in pobiranja davkov ne more omejevati ne z vidika temeljnih načel ne z vidika sistemskih pravil in zahtev glede odločanja o pravnem položaju posameznikov in pravnih oseb. Napake pristojnih organov, tudi na primer odstopanje določitve davčne osnove od resnične vrednosti posamezne nepremičnine, ob odsotnosti ustreznih procesnih rešitev, ki zagotavljajo pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ter učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, lahko privedejo do resnega ogrožanja ustavne dopustnosti davčnega poseganja v lastninsko pravico, kar se ne sme več ponoviti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravila stroke posamičnega in množičnega ocenjevanja nepremičnin pri nas in po svetu

Anton Kožar, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Anton Kožar, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Nekaj poudarkov o davčni osnovi pri odmeri davka na nepremičnine 2.1. Vrste vrednosti nepremičnin 2.2. Določitev predmeta obdavčitve in davčna osnova 2.3. Načini in metode vrednotenja nepremičnin 2.4. Katere načine in metode za izračun davčne osnove uporabljajo v svetu 3. Hierar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravne možnosti upnikov v postopku prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo

Marko Zaman, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Marko Zaman, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki po 55. členu ZGD-1 ustreza kriterijem srednje oziroma velike gospodarske družbe. V tem okviru je posebej obravnavana problematika oblikovanja upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, imenovanja pooblaščenca upnikov, glasovanja v postopku prisilne poravnave ter prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike. Prispevek na kratko pojasnjuje bistvene novosti, ki jih je v insolvenčnih postopkih prinesla novela ZFPPIPP-F, katere osnovni namen je bil omogočiti okvir prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Novela odpira nekatere dileme, ki bi se lahko pojavile v praksi insolvenčnih postopkov in glede katerih bo morala sodna praksa zavzeti jasno stališče.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih investicij in mednarodno pravo

Mirjam Škrk, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2014Zaščita tujih naložb je urejena v mednarodnem pravu in je rezultat potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Pravne korenine ima v diplomatski zaščiti, ki se je razvila v mednarodnem pravu z namenom zaščititi pravice tujca v državi kršiteljici s strani države njegovega državljanstva. Danes so pravni odnosi med investitorjem in državo gostiteljico urejeni z bilateralnimi in multilateralnimi mednarodnimi pogodbami, ki predstavljajo najpomembnejši del investicijskega prava, medtem ko je arbitraža najbolj običajno sredstvo za reševanje investicijskih sporov. Slovenija je sklenila znatno število teh pogodb in mora poiskati primerno ravnotežje med položajem države, ki pospešuje investicije svojih državljanov v tujini, in državo gostiteljico.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji - Bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU

Fatur Andrej, Peček Katja, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Fatur, Katja Peček, Podjetje in delo, 6-7/2014Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne investicije postale izključna pristojnost EU. S tem je EU edina dobila pristojnost sklepati bilateralne investicijske sporazume. Na tem področju se je poleg Evropske komisije okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta. Odpira pa se vprašanje, kakšna bo usoda obstoječih investicijskih sporazumov, tistih, sklenjenih med državo članico in tretjo državo, ter tistih, sklenjenih med samimi državami članicami. Za bilateralne investicijske sporazume, ki so sklenjeni med državo članico in tretjo državo, tako imenovane extra-EU BIS, velja prehodni režim, ki ga je uvedla Uredba EU št. 1291/2012. Prenos tujih direktnih investicij v izključno pristojnost EU odpira kompleksna vprašanja odnosa med dvema samostojnima pravnima sistemoma, pravom EU in mednarodnim javim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

"Dobro" razdolževanje podjetij v Sloveniji po začetku sanacije bank

Marko Simoneti, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Simoneti, Podjetje in delo, 6-7/2014V širšem kontekstu sanacije bank in naraščajočega javnega dolga v Sloveniji članek predstavlja predloge za začetek "dobrega" razdolževanja podjetij, ki bi omejilo negativne posledice na gospodarsko rast. Predstavljene so razlike med posojanjem na podlagi premoženja in denarnega toka. Prikazano je, da veliki problematični dolžniki v bančnih bilancah niso nujno pomembni tudi za gospodarsko okrevanje in da prezadolžena podjetja dolgujejo velik del svojih obveznosti tudi nebančnim upnikom. Pri razdolževanju velikega števila podjetij s poslovnim potencialom bo zato treba uporabiti različne pristope, večina zadev pa bo dogovorjena med lastniki in aktivnimi upniki mimo sodišč. Članek podrobno analizira tudi možnosti za širšo uporabo konverzije dolgov v kapital in za ločitev zdravega poslovnega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz denarnega toka, od špekulativnega naložbenega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz prodaje premoženja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(38) 5(15) 3-4(19)
2(14) 1(20)

Leto objave

< Vsi
2014(123)
> Februar(20) > April(14) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(38) > December(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov