Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 123)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG

Mirjana Horvat Pogorelec, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirjana Horvat-Pogorelec, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica se ukvarja z institutom družbeniške tožbe - actio pro socio v ZGD-1 in v AktG. Družbeniška tožba omogoča manjšini delničarjev, da uveljavljajo zahtevke zoper poslovodstvo družbe, ko to krši svoje obveznosti v zvezi z ustanovitvijo družbe ali v zvezi z vodenjem poslov družbe in družbi tako povzroči škodo. V Slovensko zakonodajo je bila družbeniška tožba uvedena z ZGD-1 iz leta 2006, v AktG pa z novelo UMAG. Manjšina delničarjev, ki vloži družbeniško tožbo, jo vloži v svojem imenu in za račun družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Odškodninska odgovornost direktorja za dana poroštva

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravnoteoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Delodajalci in posledice prometnih nesreč

Damjan Možina, 1.12.2014

Delovna razmerja

Damjan Možina, Podjetje in delo, 8/2014Ena od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Če je oškodovanec zaposlen, mu mora nadomestilo plače v času do 30 delovnih dni odsotnosti izplačevati delodajalec, za daljšo odsotnost ta obveznost bremeni ZZZS. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti. Prispevek predstavlja pravni kontekst in opozarja na nekonsistentnost te, do delodajalcev nepravične rešitve, ki nasprotuje načelom odškodninskega prava in odstopa od rešitev v primerjalnem pravu. Ne glede na odsotnost izrecnih določb v ZOZP povrnitveni zahtevek izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava o subrogaciji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pogodbena kazen v poslovni praksi

Jerneja Prostor, 1.12.2014

Obligacije

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica najprej predstavi dileme, ki izhajajo iz dogovora pogodbenih strank o pogodbeni kazni ali pavšalni ali limitirani odškodnini. Iz dogovora strank namreč pogosto ni preprosto razbrati, kakšno naravo sta želeli pripisati znesku, ki ga je treba plačati v primeru kršitve pogodbe. Tak dogovor je lahko še posebej problematičen, če gre za pogodbeno razmerje z mednarodnim elementom, pri čemer je treba za razsojo spora uporabiti pravo sistema common law. Ta namreč ne dopušča dogovora o pogodbeni kazni. V članku je nato podrobneje obravnavana ureditev pogodbene kazni v slovenskem pravu, v zadnjem poglavju pa je ta primerjana s primerljivimi klavzulami, ki jih urejajo avtonomni pravni viri.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Direktorjev položaj v korporacijskem in obligacijskem pravu

France Ocepek, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

France Ocepek, Podjetje in delo, 8/2014Prispevek obravnava položaj poslovodne osebe na teoretični ravni (law in books) in na ravni uresničenega prava v sodnih odločbah (law in action). Kritično je ocenjen korporacijski položaj direktorja v korporacijski teoriji in praksi, kjer se postavi vprašanje izpodbojnosti sklepov nadzornega organa in reintegracije na direktorsko funkcijo po odpoklicu. S poudarkom na funkcionalni povezanosti med korporacijskim in obligacijskim delom odnosa avtor opozori na vprašljivo delitev sodnih pristojnosti. Obligacijski del odnosa je v Sloveniji praviloma urejen s pogodbo o zaposlitvi, čeprav teorija skorajda soglasno meni, da je direktor lahko bolj izjemoma v delovnopravnem položaju. Kritično sta ovrednoteni sodna praksa in teorija, ki bi morali po novem zakonu o delovnih razmerjih sprejeti zakonsko dopuščeno pogodbeno svobodo strank pri urejanju pogodbe o zaposlitvi brez upoštevanja vsebine pogodbenega razmerja. Praksa pri odpovedi pogodb o zaposlitvah direktorjev je oblikovana, njena vezanost na odločitve v gospodarskih sporih glede odpoklica pa ostaja ne povsem dorečena. Sodišče je kompleksnost položajev direktorjev že prebilo v odškodninskih sporih, v katerih je dokaj jasno odločilo, da so dolžnosti direktorja korporacijske narave. Zadeva Dita Danosa nakazuje drugačen pristop k delovnopravnim pravicam direktorjev. Ena od možnosti njihove prihodnje zaščite pa je v okviru instituta ekonomsko odvisne osebe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Izbrisna tožba - analiza aktualne sodne prakse s komentarjem

Jasna Hudej, 1.12.2014

Civilni sodni postopki

Jasna Hudej, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica analizira pomembnejše odločbe Vrhovnega sodišča, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju in se nanašajo na problematiko izbrisne tožbe. Pri predstavitvi odločb predstavi pravni problem, ki se je pojavil v konkretnem primeru, rešitev, ki jo je sprejelo sodišče, nato pa se do zavzetih stališč tudi kritično opredeli.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Zahtevki zaradi prepovedanih plačil d. d. po ZGD-1 po izbrisu družbe iz registra

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 17.136,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Definiranje upoštevnega trga po uvedbi ekonomskega orodja za ugotavljanje konkurenčnega pritiska na zvišanje cen

Tjaša Repinc, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tjaša Repinc, Podjetje in delo, 8/2014Avtorica ugotavlja, da tudi po spremembi ameriških Smernic o horizontalnih združitvah leta 2010 glede definiranja upoštevnega trga in z uvedbo ekonomskega orodja Upward Pricing Pressure (UPP) definicija trga v ZDA ohranja svojo pomembno vlogo. UPP je namreč izrecno pridržan le za ugotavljanje enostranskih učinkov v primeru, ko se združujeta podjetji, ki proizvajata diferencirane proizvode. Evropska komisija ni sledila ZDA s spremembo svojih Smernic o presoji horizontalnih združitev, saj sta 24. in 28. točka ustrezna podlaga za uporabo UPP. Do zdaj ga je uporabila v dveh zadevah združitev, in sicer v zadevi Hutchison 3G (H3G)/Orange Austria in UPS/TNT Express, njene odločitve pa bi v prihodnosti utegnile vplivati na presojanje koncentracij s strani Agencije za varstvo konkurence (AVK), še posebej, če bi odločala v podobnih zadevah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Prenehanje mandata člana nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Statut neke delniške družbe (v nadaljevanju Y, d. d.) med drugim določa, da v primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika uprave istočasno preneha tudi mandat članov uprave. Trenutno ima Y, d. d., dvočlansko upravo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dopustnost članstva vodje finančno-računovodske službe v nadzornem svetu družbe

Saša Prelič, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2014Član nadzornega sveta neke družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju X, d. o. o.), predstavnik delavcev, je v okviru svojih delovnih nalog v tej družbi (na delovnem mestu pomočnika vodje finančno-računovodske službe je odgovoren za vodenje te službe) med drugim odgovoren tudi za pripravljanje računovodskih izkazov in za zbiranje poročil drugih organizacijskih enot (predvsem pa področja trženja in področja nabave, trgovanja in logistike), ki sestavljajo letno poročilo družbe. Računovodski izkazi družbe, vključeni v letno poročilo, so revidirani.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Primerjava pravne ureditve odgovornosti direktorjev v zasebnem in javnem sektorju

Rado Bohinc, 1.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Rado Bohinc, Podjetje in delo, 8/2014Avtor obravnava izbrane vidike odgovornosti vodstev v javnem in zasebnem sektorju, s poudarkom na odškodninski odgovornosti. Kazenskopravna odgovornost je odgovornost storilca dejanja, ki je kot kaznivo določeno v zakonu; na primer kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, kazniva dejanja zoper premoženje, zoper gospodarstvo, zoper pravni promet itd. Pri civilni odgovornosti gre za odgovornost kršilcev pravil civilnega prava; pravila so lahko zakonska ali avtonomna (na primer pogodbena). Civilna sankcija je največkrat restitucija ali plačilo odškodnine ter sankcije izpodbojnosti in ničnosti. Civilna odgovornost članov organov poslovodstva je največkrat odškodninska, to je odgovornost za škodo, ko jo povzročitelji storijo s svojimi ravnanji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014V Portorožu so bili 16. in 17. oktobra jubilejni, že štirideseti dnevi slovenskih pravnikov. Največje vsakoletno pravniško srečanje so organizirali Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS-SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 44 uglednih strokovnjakov, v 8 sekcijah (Ali zaupati izvedencem; Finančno prestrukturiranje; O moralnem razumevanju prava; Gospodarska družba kot subjekt v pravdnem postopku; Obdavčitev nepremičnin de lege ferenda in v prehodnem obdobju; Lobiranje med zakonom in korupcijo; Korporacijsko pravo - gospodarske družbe; Zaščita tujih investicij: interakcija med državno suverenostjo in globalnimi gospodarskimi interesi), na okrogli mizi (Sodniško odločanje na rezilu medijev) in delavnici (Izvedba finančnega prestrukturiranja).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014Podjetje in delo, letnik 2014 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Ambrož Matjaž - Problem vzročnosti pri kaznivih dejanjih v medicini - 6-7/905 Betetto Nina - Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom - 6-7/1081 Bohinc Rad
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE RS

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014(prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sporazum s sindikatom (1/200) * Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 26/2013 Odgovornost za prekršek (1/205) * Sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 113/2013 Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih dejanj zunaj stečaja (1/210) *
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Vsebina PID št.8/2014

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014stran 1383 Rado Bohinc Primerjava pravne ureditve odgovornosti direktorjev v zasebnem in javnem sektorju Comparison of the Managers' Liability for Damage in the Public and in the Private Sector stran 1404 Jerneja Prostor Pogodbena
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

Umik delnic s pridobitvijo: pravni posel umika, registracija zmanjšanja osnovnega kapitala, varovanje upnikov in izplačila delničarjem

Janez Vončina, 1.12.2014

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Janez Vončina, Podjetje in delo, 8/2014Temeljna značilnost zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba, je, kot izhaja že iz poimenovanja tega instituta, umik delnic kot posebno korporacijskopravno dejanje poslovodstva. Gre za pravni posel, ki služi kot instrument za razveljavitev članskih pravic in je obenem specifičen vzvod za zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe. Umik delnic je sicer le eno izmed dejanj, ki ga je treba opraviti pri tem načinu zmanjšanja osnovnega kapitala. Za to obliko zmanjšanja so značilni še sprejetje in registracija skupščinskega sklepa, vpis zmanjšanja v sodni register, varovanje upnikov in izplačila delničarjem.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 1.12.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2014(prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) A actio pro socio Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah (Mile Dolenc) 6-7/1067 Pozitivni in negativni vidik ureditve družbeniške tožbe v delniški družbi v ZGD-1 in v AktG (Mirjana Horvat Pogorelec) 8/1515
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pogled (ustavnega) sodnika

Jan Zobec, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2014Ustavnost kot moderna pravna kultura bistveno spreminja tradicionalne poglede na razmerje med pravom in moralo. Koncept kapilarne ustavnosti z vsemi orodji, ki naj bi zagotavljala njeno praktično učinkovitost, daje občutek, da se anomalije in zlorabe prava, ki so se dogajale v totalitarizmih prejšnjega stoletja, ne morejo ponoviti. Vendar stvarnost prepričuje, da je pravni okvir samo formalni pogoj moralno-etične učinkovitosti prava. Na koncu je vse odvisno od osebnih lastnosti in integritete tistih, ki jim je zaupana praktična uveljavitev ustavnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Družba, morala in vrednote: pogled ekonomista

Tine Stanovnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Tine Stanovnik, Podjetje in delo, 6-7/2014V prispevku pojasnjujem, kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti. Tisti ekonomisti, ki so zagovorniki pomena bolj normativnega urejanja trga in omejevanja tržnega mehanizma, štejejo moralna načela za nepogrešljiv sestavni del urejenega delovanja države. Ekonomisti, ki nasprotujejo omejitvam, ki jih države postavljajo prostemu delovanju trga, ker naj bi se s tem zmanjšala učinkovitost gospodarstva, pa na moralna načela ne gledajo normativno, temveč skozi optiko pozitivistične ekonomike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravice in dolžnosti odvetnika v razmerju do njegovih strank in do družbene skupnosti

Rok Čeferin, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Rok Čeferin, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor v prispevku analizira sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice in na tej podlagi ugotavlja, kakšne dolžnosti imajo odvetniki pri opravljanju svojega dela v razmerju do svojih strank in družbene skupnosti. Pri opravljanju odvetniškega dela morajo odvetniki na zahtevo svoje stranke zanjo vložiti vsako pravno sredstvo, ki lahko pripomore k izboljšanju njenega pravnega položaja, pa čeprav bi z vložitvijo takega pravnega sredstva stranka zlorabila svoje procesne pravice. Če odvetnik ravna na opisani način, je njegovo ravnanje ne le v strankinem, temveč tudi v javnem interesu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Spletna sovražna beseda in (ne)moč prava

Nataša Pirc Musar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Podjetje in delo, 6-7/2014Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

(A)moralnost pravnikov v politiki

Marko Pavliha, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2014Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Moralno razumevanje prava

Marijan Pavčnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Temeljni vsebinski okvir, na katerega smo vezani, so temeljne človekove pravice, ki so ustavno določene. Temeljne pravice se tudi spreminjajo in razvijajo, a imajo kot izročilo politične in pravne kulture tako trdno pomensko jedro, da o njem dvomi zgolj "namerna skepsa" (G. Radbruch). V vrednotno pluralnih družbah so moralne vrednote, ki jih izražajo temeljne človekove pravice, najbolj trden moralni temelj prava. - Nujni spremljevalec moralnega razumevanja prava je tudi moralna kritika prava. Tovrstna kritika za oblast pogosto ni prijetna, a se ji ni mogoče izogniti, če hočemo biti odgovorni do narave, družbe in prihodnjih rodov. Pravnik, ki ga vse to ne zanima in se oklepa zgolj črke zakona, deluje okostenelo in ne bogati življenja, ki mu je pravo namenjeno. Pravna misel naj ima, bi rekla Smoletova Antigona, vselej tudi svoj smisel.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Kje so meje lobiranja

Ciril Ribičič, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Lobiranje v praksi - legalizirana korupcija?

Cigler Mihael, Dreven Simon, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Mihael Cigler, Simon Dreven, Podjetje in delo, 6-7/2014V javnosti pogosto prevladuje predstava, da so lobisti nekakšni paraziti in kriminalci, lobiranje pa ni nič drugega kot legalizirana korupcija. Takšna predstava, pa čeprav povezana z nekaterimi posameznimi primeri iz preteklosti, je danes večinoma zmotna in ne odseva realnega stanja. Lobiranje je namreč pravno urejena, zakonita in sprejemljiva dejavnost, ki je zaradi svoje narave podvržena strogemu nadzoru. Zato poskušata avtorja s prepletanjem različnih vidikov razumljivo predstaviti lobiranje v praksi, se pravi to, kaj lobisti počnejo, kako in kje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(38) 5(15) 3-4(19)
2(14) 1(20)

Leto objave

< Vsi
2014(123)
> Februar(20) > April(14) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(38) > December(17)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov