Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 146)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Protipravnost kot element nepogodbene odškodninske odgovornosti

Drago Dular, 14.12.2011

Obligacije

Drago Dular, Podjetje in delo, 8/2011Starejša pravna teorija izhaja s stališča, da je protipravnost podana, kadar je nastala škoda, ki je pravni red ne odobrava. Po tej teoriji je poudarek na škodljivi posledici, ki je ni mogoče tolerirati. Novejša pravna teorija pri opredeljevanju protipravnosti izhaja iz ravnanja samega. Dejstvo, da je nastala škoda, še ne pomeni, da je tudi protipravna. Oceniti je treba, ali je škoda nastala zaradi opustitve skrbnosti, ki se zahteva v določenih razmerjih. Iz relevantnih določb Obligacijskega zakonika izhaja, da je v kontekstu krivdne odgovornosti večji poudarek na protipravnosti ravnanja, pri objektivni odgovornosti pa na protipravnosti škode.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Vsebina PID št.1614/2012

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011stran 1615 Aleksander Mavko PREPOVED TRŽNE MANIPULACIJE NA PODLAGI ZTFI THE PROHIBITION OF MARKET MANIPULATION PURSUANT TO THE FINANCIAL INSTRUMENTS MARKET ACT stran 1637 Drago Dular PROTIPRAVNOST KOT ELEMENT NEPOGODBENE ODŠKODNINSKE
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Kriteriji načela sorazmernosti v ustavosodni presoji Ustavnega sodišča RS ter sodni praksi Sodišča EU

Verena Rošic Feguš, 14.12.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Verena Rošic Feguš, Podjetje in delo, 8/2011Danes je splošno sprejeto, da je načelo sorazmernosti, tako v nacionalnem pravnem sistemu kot pravnemu redu EU, eno splošnih temeljnih načel. Izrazito vlogo pri razvoju in razumevanju načela sorazmernosti igrata Ustavno sodišče RS na nacionalni ravni in Sodišče EU na ravni Evropske unije - obe sodišči sta namreč s svojimi odločitvami vzpostavili teste presoje sorazmernosti, ki so temeljni instrument sodnega odločanja, ali je določena pravna norma sorazmerna oziroma ali je poseg v pravico sorazmeren. Avtorica podrobneje analizira najpomembnejše odločbe Ustavnega sodišča ter Sodišča EU, iz katerih izhajajo merila presoje, ki jih sodišči uporabljata pri presoji posegov v pravice. Ugotavlja, da obe sodišči uporabljata tridelni test presoje, zaradi česar je med njima mogoče potegniti vzporednice, vendar pa gre hkrati za izredno široko problematiko in enoznačna interpretacija ter predvsem določitev univerzalnih (statičnih) testov presoje nista mogoči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

SOGLASJE NADZORNEGA SVETA K SPREMEMBI POGODBE, SKLENITEV KATERE JE NADZORNI SVET ŽE ODOBRIL

Saša Prelič, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Statut neke delniške družbe določa primere, ko mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Poleg tega pa je določen tudi primer, ko mora nadzorni svet odločati o soglasju, kadar je takšen predlog uprave in gre za posel, ki sega čez okvir rednega poslovanja. * Če gre za posel zunaj okvira rednega poslovanja, pa se uprava odloči vprašanje predložiti nadzornemu svetu v odločanje glede soglasja, pa potem nadzorni svet soglasje podeli, ali mora uprava predložiti v odločanje glede soglasja tudi anekse, s katerimi se spreminjajo bistveni elementi pogodbe, h kateri je nadzorni svet podelil soglasje. Ali velja to v vseh primerih, torej tudi takrat, ko se izpostavljenost oziroma poslovno tveganje družbe v tem poslu zmanjšuje in uprava oceni, da soglasje nadzornega sveta ni več potrebno? Ali je uprava svobodna glede dogovarjanja o spremembi takšne pogodbe in nadzorni svet sproti obvešča, kako je ravnala? * Če gre za posel, za katerega uprava mora pridobiti soglasje, ali sprememba nebistvenih elementov posla povzroči zahtevo, da tudi o vsebini aneksa odloča nadzorni svet? Če je odgovor, da odločanje nadzornega sveta ni potrebno, kateri bi bili (primeroma) primeri sprememb pogodbe/posla, ki ne zahtevajo predložitve nadzornemu svetu?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011A actio pro socio * Primerjalnopravni pregled ureditve derivativne tožbe v angleški in nemški pravni ureditvi (Mateja Špes) - 1/158 Agencija za upravljanje kapitalskih naložb * Vloga, pristojnosti in pravni akti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (Dagmar Komar) - 6
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2011

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011ACCETTO, Matej: - Uporaba prava Evropske unije v Republiki Sloveniji - 1285/6-7 AHTIK, Meta: - Določanje odškodnin v primeru kršitev antitrusta - 1344/6-7 AMBROŽ, Matjaž: - Spreminjanje kazenske zakonodaje: načelna vprašanja in slovenske posebnosti - 1024/6-7 BELOPAVLOVIČ, Nataša: - Pre
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2011

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011Od 12. do 15. oktobra 2011 so bili v Portorožu že sedemintrideseti dnevi slovenskih pravnikov, ki so jih organizirali Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založba, založniško podjetje, d. o. o. S svojimi prispevki je v 12 sekcijah in na dveh okroglih mizah sodelovalo 67 predavateljev. Obravnavali so aktualne teme z različnih pravnih področij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) V ZADEVI C 83

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011št. 261/2004 - Člen 2(1) - Odškodnina za potnike v primeru odpovedi leta - Pojem 'odpoved' - Člen 12 - Pojem 'dodatna odškodnina' - Odškodnina na podlagi nacionalne zakonodaje" V zadevi C-83/10, katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA RS - II Ips 215/2011, III Ips 192/2008

Avtor ni naveden, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2011Zoper dolžnico je bila dovoljena izvršba na podlagi sodbe, s katero je bilo odpovedano najemno razmerje za stanovanje ter dolžnici naloženi izpraznitev stanovanja in njegova izročitev upniku v posest ter plačilo denarnega zneska. Predlog za izvršbo je bil vložen 1. 2. 2010. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 4. 3. 2010. Po ugotovitvi, da je bil zoper dolžnico 10. 7. 2009 začet postopek osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje z navedenim dnem prekinilo postopek izvršbe zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Na podlagi dolžničine pritožbe je sodišče druge stopnje prekinilo tudi postopek izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

O skladnosti odgovornosti družbenikov za dolgove izbrisanih družb s pravom EU

Nataša Strnad, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nataša Strnad, Podjetje in delo, 8/2011V prispevku avtorica ugotavlja, ali je ureditev odgovornosti nekdanjih družbenikov oziroma delničarjev za neporavnane obveznosti kapitalskih družb, izbrisanih brez likvidacije, skladna s pravnim redom Evropske unije, in sicer z načelom svobode ustanavljanja in zahtevo po prostem pretoku kapitala. Ureditev takšne odgovornosti primerja z ureditvijo grškega Zakona št. 2328/1995, glede katere je Sodišče Evropske unije v zadevi Idryma Typou AE proti Ypourgos Typou kai Meson Mazikis Enimerosis spoznalo, da ji navedena instituta nasprotujeta. Takšno urejanje bi sicer lahko označili za posredno diskriminatorno do državljanov drugih članic Evropske unije, saj se ti teže izognejo odgovornosti, vendar ustreza nujnim razlogom v splošnem interesu, je primerno za uresničitev zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je nujno za doseganje tega cilja. Tako si ureditev odgovornosti družbenikov in pravni red Evropske unije nista nasprotujoča.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Prepoved tržne manipulacije na podlagi ZTFI

Aleksander Mavko, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/2011Prispevek obravnava pravno ureditev prepovedi tržne manipulacije z vidika Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Uvodoma pojasnjuje pojem tržne manipulacije in razloge za njeno prepoved. V nadaljevanju na podlagi zakona in podzakonskih aktov prikaže in razloži različne oblike tržne manipulacije ter navede in opiše najpogostejše primere. Navaja tudi predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je posamezno ravnanje mogoče šteti za tržno manipulacijo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

ENAKO OBRAVNAVANJE DELNIČARJEV IN VARSTVO MANJŠINSKIH DELNIČARJEV V POSTOPKU KAPITALSKEGA PREVZEMA DELNIŠKE DRUŽBE Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU

Katarina Moravec, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Moravec, Podjetje in delo, 8/2011V prispevku je obravnavano vprašanje obstoja splošnega pravnega načela enakega obravnavanja delničarjev in varstvo manjšinskih delničarjev v postopku kapitalskega prevzema delniške družbe v pravu EU. Sodišče EU se je s tem vprašanjem ukvarjalo v zadevi Audiolux in odločilo, da v pravu EU ne obstaja splošno pravno načelo enakega obravnavanja delničarjev v postopku kapitalskega prevzema, ampak je za to potrebna posebna zakonodaja. Pri svoji odločitvi je izhajalo iz teorije prava EU, namreč, takšno pravno načelo bi moralo biti v pravu EU tako temeljnega pomena, da bi bilo izraženo v primarnem pravu. Zaradi pomanjkanja upoštevnih določb v temeljnih pogodbah iz zapisanega primarnega prava takšnega pravnega načela ni mogoče izpeljati. Poleg tega je veljavnost ideje enakega obravnavanja delničarjev omejena na pravo družb EU in njenih držav članic, torej na neko pravno področje, zaradi česar nima splošne veljave, kar praviloma velja za splošna pravna načela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA

Saša Prelič, 14.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2011Edini družbenik (v nadaljevanju družbenik A) neke enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo je s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa prenesel svoj 100-odstotni poslovni delež na novega edinega družbenika (v nadaljevanju družbenik B), vendar za ta prenos poslovnega deleža ni opravljen vpis s sodni register. Nekaj tednov po odsvojitvi poslovnega deleža se v sodni register vpiše začasna odredba sodišča, s katero se družbeniku A prepove odtujitev, obremenitev in razpolaganje s 100-odstotnim poslovnim deležem predmetne enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Družbenik B, ki ni vpisan v sodni register in ki sicer nima prepovedi odtujitve in obremenitve na svojem 100-odstotnem poslovnem deležu v tej družbi, želi s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža svoj 100-odstotni poslovni delež prenesti naprej. Vprašanje je, ali sme družbenik B prenesti svoj poslovni delež?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Samoprijava po Zakonu o davčnem postopku

Jernej Podlipnik, 14.12.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 8/2011Avtor obravnava samoprijavo davčnih obveznosti, ki davčnim zavezancem omogoča, da se izognejo globi za povzročeni prekršek, če pri davčnemu organu vložijo ustrezno dokumentacijo za izvedbo ene od dveh oblik samoprijave po Zakonu o davčnem postopku. S tem sporočijo davčnemu organu, da njihova prvotno vložena dokumentacija ni pravilna oziroma da je sploh niso vložili in koliko davka morajo plačati. Poleg plačila davka so dolžni plačati še medbančne obresti, povečane za določen kazenski pribitek, ki je odvisen od časa, ki je pretekel od takrat, ko bi moral biti davek prvotno plačan, oziroma od takrat, ko bi morala biti davčna napoved prvotno vložena. Prispevek vsebuje tudi avtorjeve pomisleke glede veljavne pravne ureditve in predloge za izboljšavo v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Za normativno ureditev čezmejnega prenosa sedeža na ravni EU

Jerneja Prostor, 14.12.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 8/2011V članku je obravnavana dopustnost posameznih oblik čezmejnega prenosa sedeža družbe po odločbi Sodišča EU v zadevi Cartesio, ki je v ta vidik pravice do svobodnega ustanavljanja vnesla nemalo zmede. Avtorica skuša prikazati, zakaj je trenutno pravno stanje na tem področju nevzdržno. Zaradi zagotovitve pravne varnosti pri uresničevanju pravice do svobodnega ustanavljanja se pravna znanost zavzema za urgenten sprejem Štirinajste direktive s področja prava družb, na katero čakamo vse od odločitve Sodišča EU v zadevi Daily Mail, torej že več kot 20 let. Vendar se zapleti, ki utegnejo spremljati njen sprejem, kažejo tudi že pri oblikovanju statuta evropske zasebne družbe (SPE). V članku so okvirno predstavljeni tudi načini, kako bi lahko čezmejni prenos sedeža družbe uredili na ravni EU.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Reintegracija in vrnitev delavca na delo

Janez Novak, 14.12.2011

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 8/2011Prispevek obravnava vrnitev v delovno razmerje po pravnomočni sodbi, na prejšnje delovno mesto (reintegracija) ali na drugo ustrezno delovno mesto. Ta bistvena instituta sta obravnavana z vidika splošnih vprašanj in opredelitve pojmov. Sledijo podpoglavja o pravicah delavca v zvezi z vrnitvijo v delovno razmerje, o vrstah in oblikovanju tožbenih zahtevkov, sodbah delovnih sodišč, o vrnitvi delavca na delo in pozivu delodajalca delavcu, da naj se vrne na delo. Navedeni instituti so obravnavani tudi z vidika sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V posebnem poglavju so obravnavane nekatere pravne značilnosti ureditev in sodne prakse v Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah. Dodanih je nekaj aktualnih vprašanj v zvezi s potrebo po spremembi delovnopravne zakonodaje. V sklepnem delu so predlogi za spremembo ZDR in ZDSS-1.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄8

Poskus umestitve kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja

Andrej Ferlinc, 14.12.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andrej Ferlinc, Podjetje in delo, 8/2011Umestitev kaznivega dejanja davčne zatajitve v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja je pomembna zato, ker vzpostavlja pravna merila, po katerih lahko takoj izločimo ravnanja, ki sicer imajo znake protipravnih ravnaj, vendar pa še ne pomenijo kaznivih dejanj. Če ravnanja ne izpolnjujejo elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ali pa takšnih elementov ni mogoče dokazati, kaznivo dejanje ne obstaja. Kazenskopravno relevantna ravnanja izhajajo iz kazenskega prava v povezavi s posameznimi predpisi o obdavčenju in Zakonom o davčnem postopku. Storilec pa uresniči vse znake kaznivega dejanja le, če zbrani podatki kažejo, da ravna z namenom preslepitve in v tej zvezi s posebnim namenom izogniti se plačilu davkov. Oba subjektivna elementa sta del abstraktnega zakonskega opisa. Zato mora biti v zvezi s krivdo podan storilčev obarvani naklep (dolus coloratus), za davčni prekršek pa zadostuje že malomarnost. Sodišče in tožilstvo sta v okviru rešitve predhodnega vprašanja (23. člen ZKP) samostojni pri oceni, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja. Pri odločitvah nista vezani na odločbe upravnega sodišča niti na stališča davčnega organa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Ureditev neposrednih plačil podizvajalcem

Blaž Hrastnik, 10.10.2011

Obligacije

Blaž Hrastnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Članek obravnava pravni institut neposrednih plačil podizvajalcem kot izjemo v sistemu relativnih obligacijskih razmerij, ki hkrati pomeni enega od možnih načinov izboljševanja plačilne discipline in posledično likvidnosti gospodarstva. Uvodoma so kratko predstavljene primerjalne ur
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave

Marijan Pavčnik, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Razlaga ustave je ena od vrst razlage pravnih besedil. Za razlago gre samo dotlej, dokler je pravni pomen hkrati tudi besedni oziroma eden od besednih pomenov pravnega besedila. V naravi jezikovnega razumevanja pravnih besedil je, da nobeno besedilo ne more popolnoma zanesljivo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Vloga predsednika republike v parlamentarnem sistemu

Igor Kaučič, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek V naši ustavni ureditvi ima predsednik republike manjše možnosti razreševanja vladne krize kot v drugih parlamentarnih sistemih. Deloma je to posledica instituta konstruktivne nezaupnice in siceršnjega načina oblikovanja vlade, deloma pa ustavne zasnove šibkejšega položaja predsedni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Opozicija in parlamentarna kriza

Ciril Ribičič, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor obravnava delovanje parlamentarne opozicije v parlamentarni krizi v povezavi s posebnostmi ustavne ureditve glede volilnega sistema, zakonodajnega referenduma, položaja šefa države in načina reševanja vladne krize. Posebej obravnava delovanje opozicije v razmerah ekonomske kri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Politična odgovornost nosilcev javnih funkcij

Janez Pogorelec, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor v povezavi z aktualnimi dogajanji razpravlja o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, posebej vlade in njenega predsednika. Model konstruktivne nezaupnice, ki je uveljavljen tudi pri nas, daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot klasični
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Volilni sistem in delovanje parlamentarnega sistema

Saša Zagorc, 10.10.2011

Pravoznanstvo

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Avtor si postavi vprašanje, ali slovenski volilni sistem na parlamentarnih volitvah že na normativni ravni, kaj šele v praksi, pretirano omejuje pristno demokracijo. Opozarja na pomanjkljivosti, zlasti v fazi kandidiranja in pri omejevanju izbire volivcev med listami kandidatov samo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Prava mera odškodninskega prava

Ada Polajnar Pavčnik, 10.10.2011

Obligacije

Ada Polajnar-Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek V prispevku avtorica obravnava nove težnje, ki se pojavljajo v našem odškodninskem pravu. Njihov cilj je, da se oškodovancu na vsak način povrne škoda, ne glede na položaj povzročitelja škode. Podrobneje analizira institut kaznovalne odškodnine, ki izvira iz anglo-ameriškega sistema
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄6-7

Uporaba prava Evropske unije v Republiki Sloveniji

Matej Accetto, 10.10.2011

Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matej Accetto, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek Prispevek se posveča teoretičnim in praktičnim vidikom uporabe prava EU v državah članicah in še posebno v Sloveniji. Uvodoma povzame zahteve glede uporabe, kot jih narekuje pravo EU, vključno s sodno prakso Sodišča EU, nato pa analizira izbrana problematična vprašanja z vidika naci
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(17) 6-7(61) 5(17) 3-4(18)
2(15) 1(18)

Leto objave

< Vsi
2011(146)
> Februar(18) > April(15) > Junij(18) > Avgust(17) > Oktober(61) > December(17)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K LM N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov