Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi

Franc Grad, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2010Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi so oblike odgovornosti vlade državnemu zboru, ki so močnejše, kot v večini drugih parlamentarnih demokracij. Še posebej to velja za interpelacijo, zlasti glede na to, da ministre v naši ureditvi imenuje državni zbor. Obenem pa so ta sredstva tudi pomembne pravice parlamentarne opozicije, kar je nadvse pomembno za izvajanje demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je zaradi tega položaj vlade šibkejši kot v primerljivih parlamentarnih sistemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkrivanje informacij: bistvena zmota in prevara

Mitja Kovač, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira zakonsko ureditev bistvene zmote in prevare. Glavne ugotovitve so: (1) Načeloma mora informacije pripraviti in posredovati tisti, ki lahko to naredi z najnižjimi stroški. (2) Izjema od dolžnosti razkritja informacij velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. (3) Dolžnost poštenega ravnanja pri izražanju golih mnenj in pri dajanju drugih nepreverljivih izjav je nepotrebna. (4) Razlika med laganjem in prikrivanjem informacij je irelevantna. (5) Prav nobene potrebe ni po ločenih doktrinah glede zmote, prevare in skrite napake - potrebna je enotna doktrina o dolžnosti razkritja informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (antitrust in koncentracije)

Peter Grilc, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek obravnava izbrane probleme, vlogo in funkcije konkurenčnega prava in politike v obdobju gospodarske krize. Prvi del je namenjen historičnemu pogledu na politiko in pravo konkurence v obdobju gospodarske krize, zlasti v času velike depresije v ZDA in medvojne krize v Nemčiji. Obravnava ureditev in regulatorne odzive ter odzive organov za varstvo konkurence v obdobju sedanje krize, ločeno za področje antitrusta in koncentracij. Obdelani so ugovori oziroma poizkusi podjetij, da bi v času krize zmehčali pravila in politiko konkurence, posebej pa argument obrambe padlega podjetja (failing firm defense), argument porušene konkurence in izključevalno ravnanje. Obravnava tudi nekatera temeljna načela konkurenčnega prava in politik, zlasti z vidika zahtev po "sproščeni" uporabi pravil in politik.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vsebina PID št.7/2010

Avtor ni naveden, 6.10.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Omejitve pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena: gospodarske javne službe v primežu prava EU

Aleš Ferčič, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2010V tem prispevku avtor obravnava nekatera aktualna vprašanja glede razlage prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 106. člena PDEU, upoštevajoč referenčno zadevo Altmark Trans in prakso, ki ji je sledila, prav tako pa obravnava pravne posledice, ki (lahko) nastopijo, če ima konkretno javno financiranje naravo državne pomoči oziroma če pride do kršitve pravil o državnih pomočeh. Avtor prispevek konča s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki se nanašajo na nerešena teoretična vprašanja in probleme v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Tržni inšpektorat med varstvom potrošnikov in zatiranjem nelojalne konkurence

Andrejka Grlić, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Andrejka Grlić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku zagovarja tezo, da sta področji varstva potrošnikov in nelojalne konkurence, čeprav na prvi pogled povsem različni, zelo prepleteni. S sprejetjem tako imenovane potrošniške zakonodaje, katere namen je varstvo potrošnikov, se sočasno postavlja tudi temelj zdrave konkurenčnosti. V prispevku avtorica opozarja na potrebo po koreniti reformi predpisov s področja nelojalne konkurence, saj je sedanja ureditev nepregledna in nekonsistentna, kar ne prispeva k učinkovitemu zatiranju nelojalne konkurence in posledično tudi varstvu potrošnikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava

Joža Velkaverh, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Joža Velkaverh, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku avtorica predstavi spremembe materialnopravnih pravil, ki jih prinaša novela ZZK-1C. Sprejetje novele zakona je posledica uvedbe popolne informatizacije poslovanja zemljiške knjige, zato spremembe in dopolnitve pretežno sledijo cilju zagotoviti ustrezno pravno podlago za delovanje zemljiške knjige v novem okolju. Zakonodajalec je priložnost izkoristil tudi za odpravo določenih nejasnosti, ki so se pojavile v praksi zemljiškoknjižnih sodišč. Čeprav sta nova podoba zemljiške knjige in njeno poslovanje močno spremenjeni, pa spremenjena materialnopravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne prinašajo bistvenih vsebinskih novosti, saj kot izvedbena pravila še zmeraj temeljijo na enakih načelih in izhodiščih stvarnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvod v pogodbeno pravo (ekonomska analiza pogodbenega prava)

Kovač Mitja, Zajc Katarina, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja pogodbenega prava. Uvodoma pojasni ekonomski pomen izmenjave in njene posledice za gospodarstvo kot celoto. V nadaljevanju se osredini na pregled ekonomske funkcije pogodbenega prava, torej na tista ključna dispozitivna in kogentna pravila, ki omogočajo učinkovito urejanje pogodbenih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov

Bojan Podgoršek, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2010Spremenjeni zakon o zemljiški knjigi uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Predlog lahko vloži le profesionalni pooblaščenec: odvetnik, notar ali državni pravobranilec. Tudi vročitve profesionalnim pooblaščencem se opravijo elektronsko. V triletnem prehodnem obdobju pa bo lahko pridobitelj lastninske pravice na nepremičnini vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist tudi na zapisnik pri sodišču. Priloge predloga se obvezno pretvorijo v elektronsko obliko. Zakonske spremembe prilagajajo pravila zemljiškoknjižnega postopka elektronskemu okolju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila zemljiškoknjižnega postopka

Katarina Vodopivec, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Katarina Vodopivec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava informatizacijo poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo. Gre za nova pravila zemljiškoknjižnega postopka po noveli ZZK-1C (veljati naj bi začela 15. novembra 2010) - vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, elektronsko vročanje, elektronski spis. Zaradi informatizacije se spreminja postopek dodeljevanja zemljiškoknjižnih zadev po okrajnih sodiščih. Novela ZZK-1C uvaja elektronski izvirnik sklepa in informatizirano zbirko listin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Direktiva 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih in njen pomen za evropsko zasebno pravo

Damjan Možina, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor predstavlja Direktivo 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih. Opredelitvi področja uporabe sledi predstavitev materialnega prava zavarovanja obveznosti. Kot pomembni novosti sta obravnavani pravica prejemnika zavarovanja, da si na podlagi dogovora prilasti predmet zavarovanja, ter pravica, da predmet zavarovanja na podlagi dogovora uporablja in z njim razpolaga. Kratkemu orisu posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnem postopku, predstavitvi kolizijskega prava finančnih zavarovanj in novosti, ki jih prinaša sprememba direktive v letu 2009, sledi obravnava pomena Direktive za evropsko zasebno pravo. Direktiva je redek primer evropske zakonodaje na področju stvarnega prava in je podlaga za njen nadaljnji razvoj, tako na ravni pozitivnega prava kot akademskih projektov za prihodnost evropskega zasebnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko poslovanje in elektronski podpis v evropskem in slovenskem pravu

Jorg Sladič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek analizira pojem elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa s stališča primerjave s klasično papirno obliko. Pri tem poudari vlogo oblike in vlogo podpisa v pravnem prometu. Avtor pride do sklepa, da elektronsko poslovanje pomeni le, da namesto papirja uporabljamo elektronske medije. Pravni problemi, s katerimi se srečujemo v elektronskem poslovanju, se ne razlikujejo od pravnih problemov, ki jih poznamo že iz klasičnega poslovanja v fizični obliki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Repo posli in dogovori o izravnavi v slovenskem pravu

Rok Rozman, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Rok Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2010Repo posel je produkt finančne prakse, pri katerem se prodajalec in kupec dogovorita o prodaji finančnih instrumentov in hkrati o povratnem terminskem odkupu istih finančnih instrumentov. Pojavlja se lahko tudi kot specifična oblika financiranja, pri čemer so za primer kršitve pogodbenih obveznosti ali nastop insolventnosti predvidene pravne posledice dogovora o izravnavi. Ne glede na dejstvo, da se tovrstni posli običajno sklepajo na osnovi mednarodno uveljavljenih standardiziranih pogodb, je njihova pravna veljavnost, vključno z dogovorom o izravnavi, zagotovljena tudi v okviru slovenske zakonodaje, in sicer ob sklepanju, izvršitvi zavarovanja ter v primerih začetka in trajanja postopkov zaradi insolventnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2010(56)
> Oktober(56)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov