Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

V korist delavca

Janez Novak, 20.8.2010

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2010Članek obravnava institut "v korist delavca" s treh vidikov: materialnopravnega, procesnopravnega, pa tudi z vidika razlage nejasnih pravnih podlag in določenih dejstev. Po splošnih ugotovitvah je najprej obravnavan pojem, nato normativna ureditev v Sloveniji, v nekaterih drugih državah in v Nemčiji. Učinki instituta "v korist delavca" se pokažejo šele v praksi. Zato je predmet članka obravnavan tudi z vidika slovenske sodne prakse (Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Višje sodišče), Sodišča evropskih skupnosti in nemške sodne prakse. Namen instituta "v korist delavca" je kolikor se da izenačiti šibkejši položaj delavca v razmerju do delodajalca. Ker pomeni ureditev "v korist delavca" izjemo od pravila, tega pojma ni dovoljeno široko razlagati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Višja sila in merila za njeno določitev

Aljoša Dežman, 20.8.2010

Obligacije

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 5/2010Avtor se v članku ukvarja z merili za določanje višje sile. Pri tem obravnava tako stališče iz rimskih pravnih virov kot stališče moderne pravne doktrine in sodne prakse. Višja sila je pravni institut neposlovnega obligacijskega prava, kjer pomeni razbremenilni razlog objektivne odgovornosti iz nevarne stvari ali dejavnosti. Glede kriterijev ugotavlja, da se višja sila v slovenskem pravu presoja po abstraktnem, vendar ne absolutnem merilu. Sklepno primerja višjo silo z naključjem kot pravno obliko.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Vsebina PID št.5/2010

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010 GLAVNE PRAVNE ZNAČILNOSTI LISTIN
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Posredniška provizija pri zavarovalnem posredovanju

Urška Zupančič, 20.8.2010

Obligacije

Urška Zupančič, Podjetje in delo, 5/2010Avtorica je v prispevku želela prikazati, da obstoječa ureditev plačila posredniške provizije pri zavarovalnem posredovanju povzroča konflikt interesov med zavarovalnimi posredniki in zavarovalci. Zavarovalni posredniki posledično ne delujejo nepristransko in predvsem v interesu zavarovalca, kar je tudi temeljni cilj, ki je postavljen pri opravljanju storitve zavarovalnega posredovanja. V drugem delu prispevka je podana primerjalnopravna ureditev področja plačila posredniške provizije na Finskem ter v sklepnem delu predlog možnosti za spremembo ZZavar. Predlagani sta dve spremembi, in sicer prva, ki z obveznim razkritjem plačila za zavarovalno posredovanje zavarovalcu delno odpravlja navedeni konflikt, in druga, ki ga odpravlja v celoti, z dolžnostjo plačila za zavarovalno posredovanje s strani zavarovalca.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) V ZADEVI KOMISIJA PROTI NEMČIJI, C-160

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010Neizpolnitev obveznosti države - Javna naročila storitev - Člena 43 ES in 49 ES - Direktivi 92/50/EGS in 2004/18/ES - Javna reševalna služba - Nujni reševalni prevoz in kvalificirani prevoz bolnikov - Zahteva po preglednosti - Člen 45 ES - Dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javne oblasti - Člen 86(2) ES - Storitve splošnega gospodarskega pomena"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Tržne in netržne storitve v kontekstu storitev oziroma služb splošnega pomena

Aleš Ferčič, 20.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 5/2010V tem prispevku avtor obravnava tržne in netržne storitve v kontekstu "novega" koncepta storitev oziroma služb splošnega pomena, ki ga je treba razlikovati od koncepta storitev oziroma služb splošnega gospodarskega pomena. Glavni poudarek je na definiciji netržnih storitev in v tej zvezi na oblastnih dejavnostih in neoblastnih negospodarskih dejavnostih. Problem razmejitve tržnih in netržnih storitev ni le teoretičen, saj je v vsakodnevni praksi pravilna uporaba prava Evropske unije med drugim odvisna od predhodne pravilne razmejitve posameznih konceptov prava Evropske unije. Avtor na podlagi analize relevantne prakse in teorije, ki vključuje njuno kritično ovrednotenje, izpelje nekatera izvirna stališča, ki jih ponudi v obliki sklepnih ugotovitev in tez.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

GRADBENA POGODBA, RAZMERJE MED NAROČNIKOM, IZVAJALCEM IN PODIZVAJALCEM, RAZLAGA POGODBENE DOLOČBE O NEPOSREDNEM PLAČILU PODIZVAJALCU

Vesna Kranjc, 20.8.2010

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2010Investitor oziroma naročnik je sklenil gradbeno pogodbo z izvajalcem (v nadaljevanju pogodba investitorja z glavnim izvajalcem). Glavni izvajalec je za izvedbo elektroinštalacijskih del sklenil podizvajalsko pogodbo z dvema podizvajalcema. V podizvajalski pogodbi so posebej opredeljena dela, ki naj bi jih izvedel vsak od obeh podizvajalcev, in tudi posebej določeno plačilo za vsakega podizvajalca.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Je pogodba o opravljanju funkcije direktorja lahko pogodba o zaposlitvi?

Darja Senčur-Peček, 20.8.2010

Delovna razmerja, Obligacije

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 5/2010V prispevku je analizirana odločitev Vrhovnega sodišča o nedopustnosti delovnopravnega položaja direktorja - edinega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju sta splošno obravnavana pravna narava pogodbe o opravljanju funkcije direktorja in vprašanje, ali je ta pogodba lahko pogodba o zaposlitvi. Prikazani so ključni kazalniki delovnega razmerja direktorja, nato pa je opravljena analiza pogodbenega položaja člana uprave delniške družbe z vidika obstoja elementov delovnega razmerja. Ob koncu je poudarjeno stališče o primernosti zakonske ureditve meja dopustnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi v primeru posameznih direktorjev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Transakcije z lastnimi delnicami z vidika Uredbe 2273/2003

Aleksander Mavko, 20.8.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 5/2010Prispevek obravnava povezavo med določbami ZGD-1 v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic in določbami Uredbe 2273/2003, ki predvideva izjeme od sankcioniranja zaradi zlorab trga (prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij in prepoved tržne manipulacije). Izjeme, ki jih predvideva navedena uredba, se vsebinsko namreč nanašajo ravno na pridobivanje lastnih delnic, in sicer v okviru programov buy-back in v okviru stabilizacije finančnih instrumentov. Na tej podlagi je torej treba ločevati med transakcijami z lastnimi delnicami na podlagi določb ZGD-1, kjer je določeno, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno pridobivati in odsvajati lastne delnice, in med transakcijami z lastnimi delnicami na podlagi Uredbe 2273/2003, kjer je določeno, v katerih primerih so transakcije z lastnimi delnicami izvzete iz sankcioniranja na podlagi določb o zlorabah trga.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

POSOJILO DRUŽBE DRUŽBENIKU - KAPITALSKO POSOJILO?

Saša Prelič, 20.8.2010

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/20101. Ali gre pri teh posojilih za primer iz 498. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi s četrtim odstavkom 227. člena ZGD-1? 2. Ali bi te družbe imele terjatev do stečajne mase tudi v primeru, če bi navedena posojila spadala pod določbo prvega odstavka 248. člena ZGD-1?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Uveljavljanje stvarnih napak gradnje po pravilih Rdeče knjige FIDIC

Boštjan Mumelj, 20.8.2010

Obligacije

Boštjan Mumelj, Podjetje in delo, 5/2010Avtor v prispevku obravnava ureditev stvarnih napak na gradnji po mednarodnih pravilih Rdeče knjige FIDIC. Stvarne napake gradnje tudi po teh pravilih načeloma pomenijo odstopanje gradnje od vsebine pogodbene obveznosti. Pravila določajo tudi, katere sankcije in pod kakšnimi pogoji lahko naročnik uveljavlja, če se na gradnji odkrijejo napake. S pravili Rdeče knjige FIDIC avtor mestoma primerja tudi ureditev po slovenski in angleški pravni ureditvi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

OPOZORILO ZA DOBRO PRAKSO GLEDE RAZKRITIJ PREJEMKOV ORGANOV VODENJA IN NADZORA V LETNIH POROČILIH

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo (odslej Inštitut) je na 4. redni seji 9. marca 2010 med drugim obravnaval tudi način revidiranja formalno dolgoročnega dolga s kratkoročno vsebino in revizorjeve obveznosti v povezavi z dodatnimi razkritji prejemkov članov vodenja in nadzora na podlagi 294. člena zakona, ki ureja gospodarske družbe. Na podlagi sklepov, ki jih je sprejel Revizijski svet, opozarja Inštitut revizijske družbe in pooblaščene revizorje na naslednja določila predpisov, ki so jim zavezani slediti pri revidiranju računovodskih izkazov:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja

Marija Janko, 20.8.2010

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marija Janko, Podjetje in delo, 5/2010Prispevek obravnava izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Avtorica prikazuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je izredna odpoved zakonita, pri čemer poseben poudarek nameni znakom kaznivega dejanja. Opozarja na - po njeni oceni - neprimerno oziroma neustrezno opredeljenost obravnavanega razloga za odpoved v Zakonu o delovnih razmerjih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

SODBA SODIŠČA (VELIKI SENAT) V ZDRUŽENIH ZADEVAH BLANCO PÉREZ IN CHAO GÓMEZ, C-570/07 IN C-571/07 Z DNE 1. JUNIJA 2010

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010Člen 49 PDEU - Direktiva 2005/36/ES - Svoboda ustanavljanja - Javno zdravje - Lekarne - Bližina - Oskrba prebivalstva z zdravili - Dovoljenje za obratovanje - Ozemeljska porazdelitev lekarn - Postavitev omejitev, ki temeljijo na merilu gostote prebivalstva - Najmanjša razdalja med lekarnami - Kandidati, ki so opravljali poklicno dejavnost na delu nacionalnega ozemlja - Prednost - Diskriminacija"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Glavne pravne značilnosti listinjenja

Igor Vuksanović, 20.8.2010

Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Podjetje in delo, 5/2010Predmet članka je listinjenje (sekuritizacija) kot pojav na stičišču pravne in finančne stroke. Avtor poskuša na začetku najti splošno opredelitev listinjenja, ki najbolj ustreza njegovemu ekonomskemu bistvu in ki odraža značilnosti struktur, ki so se razvile v praksi. Bistvo listinjenja je izdaja prenosljivih vrednostnih papirjev, torej zelo likvidnega premoženja, ki daje redne donose in ki ima premoženjsko kritje v manj likvidnih oblikah premoženja, zlasti v terjatvah. Zakon o bančništvu opredeljuje listinjenje, kakor se izvaja v praksi kreditnih institucij. Avtor analizira zakonsko ureditev in razlaga ključne zakonske pojme, obenem pa postreže s podrobno razlago razlik med tradicionalnim in sintetičnim listinjenjem. Obdelava predmeta članka ne bi bila popolna brez kratkega ekskurza na finančno področje. Avtor v osnovnih črtah pokaže, kakšen je ekonomski pomen listinjenja za banke, pri čemer se osredini na vprašanja prenosa in razpršitve kreditnega tveganja, manjšanja kapitalskih zahtev, upravljanja z velikimi izpostavljenostmi in na pridobivanje novih virov za financiranje kreditiranja. Sledita podrobna in kritična analiza slovenske ureditve kritih obveznic. Sklepni del članka je rezerviran za razmislek o drugih mogočih oblikah listinjenja v Sloveniji, s posebnim poudarkom na obligacijskopravnih, korporacijskopravnih in insolvenčnopravnih dilemah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
5(15)

Leto objave

< Vsi 2010 Avgust

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEF GHIJ K LM N OP QRS ŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov