Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) Z DNE 21. JANUARJA 2010 - C-546

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010"Neizpolnitev obveznosti države - Svoboda opravljanja storitev - Člen 49 ES - Priloga XII k aktu o pristopu - Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Poljska - Poglavje 2, točka 13 - Možnost, da Zvezna republika Nemčija odstopi od člena 49(1) ES - Klavzula o zamrznitvi - Sporazum med vlado Zvezne republike Nemčije in poljsko vlado z dne 31. januarja 1990 o napotitvi delavcev poljskih podjetij zaradi izpolnjevanja podjemnih pogodb - Onemogočanje podjetjem s sedežem v drugih državah članicah, da sklepajo podjemne pogodbe s poljskimi podjetji za delo, ki ga je treba opraviti v Nemčiji - Razširitev omejitev, ki so obstajale ob podpisu pristopne pogodbe v zvezi z dostopom poljskih delavcev do nemškega trga dela"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA - Up-1727/08-22

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družb Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana in Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana na seji 1. aprila 2010
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA - II Ips 55

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010Tako izpolnitev pogodbe kot vzpostavitev prvotnega stanja bi tožnik lahko zahteval takoj po zaključku sanacijskih del. Že v letu 1996 je zato začel petletni zastaralni rok.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Novi - kompromisni predlog za ureditev evropske zasebne družbe (evropske d. o. o.)

Marijan Kocbek, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2010Kmalu potem ko je Evropski uniji po dolgoletnih prizadevanjih v letu 2001 uspelo sprejeti Uredbo o statutu evropske delniške družbe (Societas Europaea - SE), se je pripravil tudi predlog Uredbe za Evropsko zasebno družbo (Societas Privata Europaea - SPE), kot nekakšna evropska družba z omejeno odgovornostjo. Že zaradi uspeha z Evropsko delniško družbo in zaradi podpore v pravni znanosti in poslovni praksi je bilo pričakovati, da bo uredba relativno hitro sprejeta. To pričakovanje pa se ni uresničilo, ker se je "zataknilo" skoraj na zadnji stopnji sprejemanja uredbe. Izraženi so bili številni načelni in konkretni pomisleki in dopolnilni predlogi k uredbi. Le-ti se nanašajo po eni strani na tudi sicer vedno aktualno vprašanje delavske participacije, po drugi strani pa na nekatera vprašanja glede temeljnih konceptualnih vprašanj, povezanih s samo zgradbo družbe, od vprašanja minimalnega osnovnega kapitala, ocenjevanja stvarnih vložkov, evropske - čezmejne dimenzije poslovanja ter do razmerja med nadnacionalnim in nacionalnim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) Z DNE 11. MARCA 2010 - C-384

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010"Člena 43 ES in 48 ES - Deželna zakonodaja, ki določa obvezne najmanjše razdalje med bencinskimi črpalkami - Pristojnost Sodišča in dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe - Svoboda ustanavljanja - Omejitev"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

IMENOVANJE PROKURISTA V D. O. O.

Saša Prelič, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2010Na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: A, d. o. o.) je bil imenovan prokurist družbe. Skupščina je s sklepom o imenovanju opredelila, da prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, vključno za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. Pravno vprašanje je, ali je sklep v delu, ki se nanaša na podelitev pooblastila za razpolaganje in obremenjevanje nepremičnin, zakonit.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

STATUTARNA OPREDELITEV PREMOŽENJSKIH PREDNOSTI IZ PREDNOSTNIH DELNIC

Saša Prelič, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2010Neka d. d. je izdala dva rodova delnic. V statutu je podana opredelitev osnovnega kapitala in delnic. Iz statutarne ureditve sledi, da je družba izdala: - navadne (redne) delnice in - kumulativne participativne prednostne delnice. Statut naprej specificira sklop premoženjskih pravic, ki jih imetnikom zagotavljajo kumulativne participativne prednostne delnice. Statut določa, da dajejo te delnice njihovim imetnikom:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Vsebina PID št.4/2010

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

ODDELITEV Z USTANOVITVIJO KOT IZPODBOJNO PRAVNO DEJANJE

Saša Prelič, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2010Ali je oddelitev z ustanovitvijo nove družbe pravno dejanje, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), in če je, kakšni pogoji bi morali biti izpolnjeni?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

COUNCIL REGULATION ON A EUROPEAN PRIVATE COMPANY

Avtor ni naveden, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2010Revised Presidency compromise proposal for a THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION, Having regard to the Treaty establishing the European Community, and in particular
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Transakcije z lastnimi delnicami z vidika ZTFI

Aleksander Mavko, 17.6.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 3-4/2010Prispevek obravnava povezavo med določbami ZGD-1 v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic in določbami ZTFI glede zlorab trga (prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij in prepoved tržne manipulacije). Problematika transakcij z lastnimi delnicami z vidika zlorab trga se kaže predvsem v dejstvu, da je za sprejemanje vseh odločitev (razen pri pridobivanju lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine, kjer je poslovodstvo vezano na dano pooblastilo) v zvezi s transakcijami z lastnimi delnicami večinoma pristojno poslovodstvo družbe, ki pa sočasno razpolaga tudi z vsemi informacijami glede poslovanja družbe (notranje informacije) in ki ima tudi možnost na različne načine izkrivljati ponudbo oziroma povpraševanje po delnicah družbe (tržna manipulacija).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Potrebujemo jasnejšo delitev med javnim in zasebnim

Sašo Kulašić, 17.6.2010

Uprava

Sašo Kulašić, Podjetje in delo, 3-4/2010V poslovanju javnih podjetij in javnih zavodov obstaja visoko tveganje pri dodeljevanju različnih nadomestil ali pomoči za izvajanje storitev javnih služb, kar je še posebno izrazito pri nejasnem razmejevanja javnih in tržnih dejavnosti. Za razumevanje tovrstne problematike je treba posebej omeniti naslednje izraze: izključne pravice, posebne pravice in izvajalci s pravico ali pooblastilom ter javno podjetje po zakonu o preglednosti finančnih odnosov. Treba jih je interpretirati večplastno, skozi nekončano lastninjenje, problematiko določitve javnih površin, javnega dobra in urejenosti razmerij do zasebnega lastništva, skozi pomen lastništva javne infrastrukture in z njo povezano poslovanje, skozi črpanje sredstev EU, pomen predpisov s področja državnih pomoči in preglednosti finančnih odnosov ter skozi monopolne razmere pri izvajanju javnih služb. Posledice je težko ocenjevati, gotovo pa je, da je mogoče s preudarnejšim oblikovanjem predpisov in premišljenimi ukrepi povečati učinkovitost delovanja javne uprave in izboljšati kakovost javnih storitev. Zagotoviti bi bilo treba učinkovitejše delovanje pravne države, javne uprave, njenih institucij in vodilnih oseb ter poleg ustrezne normativne ureditve in učinkovitega načrtovanja aktivnosti vzpostaviti učinkovit nadzor.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Službe in storitve splošnega gospodarskega pomena: terminološke dileme in problem definicije

Aleš Ferčič, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 3-4/2010V prispevku avtor obravnava koncept službe in storitve splošnega gospodarskega pomena. Poudarek je na terminoloških dilemah in problemih definicije. Avtor v tej zvezi opozarja na razliko med službo in storitvijo splošnega gospodarskega pomena in ugotavlja, da uporaba različnih terminov v 14. členu in drugem odstavku 106. člena "slovenske različice" PDEU ni rezultat prevajalske nedoslednosti, ne glede na to, da večina uradnih jezikov te razlike ne pozna. Drugače velja glede nekaterih drugih dokumentov, kjer avtor navaja konkretne nedoslednosti. Avtor se - ker PDEU ne definira koncepta storitve splošnega gospodarskega pomena - ukvarja s prakso Sodišča in Evropske komisije pri "definiranju" obravnavanega koncepta in glede slednjega opozarja na opuščanje objektivnega pristopa in prevlado subjektivnega pristopa. Avtor se v prispevku ukvarja z relevantno pravno teorijo na obravnavanem področju in na podlagi njenega kritičnega vrednotenja ter ob upoštevanju dosežkov pravne prakse izpelje lastne izvirne sklepe in teze v zvezi z definicijo storitve splošnega gospodarskega pomena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Primerjava sistema korporativnega upravljanja - kodeksa CC - slovenskih in nemških delniških družb

Mateja Kokol, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mateja Kokol, Podjetje in delo, 3-4/2010V prispevku avtorica natančneje pojasnjuje pojem corporate governance in njegov zgodovinski razvoj. Osrednji del je namenjen primerjalnopravni analizi posameznih področij in institutov, ki se urejajo v korporacijski zakonodaji in kodeksih upravljanja javnih delniških družb. Natančna primerjava slovenske ureditve je narejena z nemškim pravnim redom in ustreznim kodeksom upravljanja javnih delniških družb v tej državi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Oddaja javnih naročil s sklepanjem okvirnih sporazumov po noveli ZJN-2B

Vesna Kranjc, 17.6.2010

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2010Prispevek obravnava okvirne sporazume v javnem naročanju, to je oddajo javnih naročil po posebnem postopku, v katerem naročnik izbere eno ali več strank okvirnega sporazuma, ki so njegovi potencialni dobavitelji blaga, storitev ali gradenj. Posebnost takšne oddaje javnih naročil je, da ob sklenitvi okvirnega sporazuma niso vedno določeni vsi pogoji posla. Če okvirni sporazum določa vse pogoje posla, je lahko sporazum sklenjen z eno ali več strankami. Če pa okvirni sporazum ne določi vseh pogojev, mora naročnik sporazum skleniti z več strankami oziroma ponudniki. V takšnih primerih pozneje pozove stranke, da si konkurirajo za pridobitev konkretnega naročila. Avtorica obravnava posebna vprašanja oddaje javnih naročil s sklepanjem okvirnih sporazumov, kot so trajanje sporazuma, vrste objav, pogoji za spremembo določb okvirnega sporazuma in dodelitev naročila.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Investicijsko pravo EU - dileme na začetku celovitejšega razvoja

Janja Hojnik, 17.6.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2010Po vrsti let političnih in sodnih razprav o obsegu skupne trgovinske politike EU Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, področje tujih neposrednih naložb uvršča v okvir skupne trgovinske politike. Članek presoja nekatere dileme prava tujih neposrednih naložb na svetovni in državni ravni ter na ravni EU, predvsem pa ocenjuje vpliv Lizbonske pogodbe na delitev pristojnosti med EU in državami članicami. Avtorica ugotavlja, da Lizbonska pogodba bolj kot izključuje pristojnosti držav članic na investicijskem področju povečuje sodelovanje med nacionalno ravnjo in EU. Investicijsko pravo EU se šele začenja razvijati in do učinkovitega sistema pravil na tem področju je še dolga pot.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Ne ultra alterum tantum in evropsko pravo

Možina Damjan, Možina Damjan, 17.6.2010

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Damjan Možina, Podjetje in delo, 3-4/2010Avtor v članku najprej predstavi omejitveno pravilo o obrestih iz 376. člena OZ, po katerem obresti - pogodbene in zamudne - nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. O tem pravilu je v Sloveniji potekala intenzivna razprava, v kateri je z več odločbami sodelovalo celo Ustavno sodišče. Od spremembe zakona v letu 2007 (OZ-A) naprej pravilo velja le še za pogodbene obresti. Avtor meni, da je bilo pravilo v nasprotju z Direktivo 2000/35/ES o plačilni zamudi v gospodarskih poslih, ki v prvem odstavku 3. člena zahteva obrestovanje neplačanih terjatev iz gospodarskih pogodb od nastopa zamude do plačila. Ta ugotovitev ima več pravnih posledic. V primerih, kjer je o ustavitvi teka zamudnih obresti v času veljave 376. člena OZ prišlo do pravnomočne sodne odločbe, lahko upniki iz gospodarskih pogodb zahtevajo neplačane obresti kot odškodnino od RS. Kjer do pravnomočne odločbe ni prišlo, naj obresti, ki v času veljavnosti 376. člena OZ niso tekle, upnikom prav tako povrne država. V času po spremembi zakona pa razlaga v skladu z evropskim pravom zahteva, da zamudne obresti tečejo naprej.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Osebni stečaj potrošnika in ekonomska analiza spodbud

Tomaž Keresteš, 17.6.2010

Civilni sodni postopki

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 3-4/2010Članek obravnava problematiko osebnega stečaja potrošnikov v slovenskem pravu. Avtor najprej analizira namen pravnega instituta in cilje, ki jih ta ima v družbi. Pri tem upošteva tudi primerjalnopravno metodo in ureditve v primerljivih pravnih redih. V drugem delu prispevka avtor prikaže delovanje postopka osebnega stečaja potrošnika in odpusta obveznosti v slovenski pravni ureditvi. V tretjem delu prispevka pa sledi ekonomska analiza spodbud dolžniku, da skuša v postopku odpusta obveznosti doseči čim večje poplačilo dolžnika. Ta analiza kaže, da upniki maksimirajo svoje poplačilo v sistemu, kjer ni odpusta dolga, tako dolgo, dokler skupna višina dolžnikovega dolga ne doseže stopnje, ko dolžnik ni več motiviran za sodelovanje in začne aktivno ovirati poplačilo upnikov. Zato bi bila še primernejša ureditev, kjer bi se dolžniku postavilo jasen in njegovim sposobnostim prilagojen ciljni znesek delnega poplačila dolga, ki je pogoj za odpust preostanka obveznosti (podobno kot v avstrijski ureditvi).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄3-4

Pravna narava poslovne odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku

Aljoša Dežman, 17.6.2010

Obligacije

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 3-4/2010Avtor v članku obravnava pravno naravo poslovne odškodninske odgovornosti v slovenskem pravu. Pri tem ugotavlja, da je po svoji pravni naravi poslovna odškodninska odgovornost iz 240. člena slovenskega Obligacijskega zakonika stroga subjektivna odgovornost. Subjektivna je zaradi merila, po katerem se opredeljuje, poleg subjektivnega merila pa so določeni trije zakonski dejanski stani, ki njeno pravno naravo deloma objektivizirajo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
3-4(19)
 

Leto objave

< Vsi 2010 Junij

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEF GH IJK LM NOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov