Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vpliv odločitev ESČP na odločanje Ustavnega sodišča

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010EKČP je "živ mehanizem", ki se nenehno razvija v sodni praksi ESČP, zato je nujno, da nacionalna sodišča pri razlagi vsebine posameznih konvencijskih pravic upoštevajo sodno prakso ESČP. Iz prispevka izhaja, da se Ustavno sodišče zaveda svoje vloge na tem področju: v številnih primerih je pri razlagi vsebine posamezne človekove pravice upoštevalo prakso ESČP, čeprav je ni izrecno citiralo. V številnih primerih se je izrecno sklicevalo na EKČP in sodno prakso ESČP in v nekaterih od njih je dalo posamezni pravici širšo vsebino, kot izhaja iz Ustave, ter se pri tem oprlo na prakso ESČP. Ker EKČP zagotavlja zgolj minimalne standarde varstva človekovih pravic, pa avtorica zagovarja stališče, da se v primeru, ko iz odločitev ESČP izhaja restriktiven pristop, na njegovo prakso ne bi smeli sklicevati kot na argument za zožujočo razlago človekovih pravic, ki jim Ustava priznava širše varstvo kot EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Sklepanje pogodb po internetu v sodni praksi Sodišča EU - od pristojnosti do odgovornosti

Verica Trstenjak, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava pravna vprašanja, povezana z elektronskim poslovanjem, natančneje vprašanja glede pristojnosti v primeru sporov iz pogodb, sklenjenih po internetu, vprašanja odgovornosti potrošnika pri odstopu od pogodbe in vrnitve stvari, kupljene po internetu, in vprašanja glede plačil pri sklepanju pogodb po internetu. Avtorica predstavi pravno ureditev na teh področjih in analizira najpomembnejše zadeve iz sodne prakse Sodišča EU, na primer zadeve C-585/08, Pammer, C-144/09, Hotel Alpenhof, C-489/07, Messner in C-205/07, Gysbrechts. Sklepno avtorica obravnava tudi nekatere primere tožb proti državam članicam zaradi neizpolnitve obveznosti pri sklepanju pogodb na daljavo in varstva zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavno sodišče - ESČP - Sodišče EU

Ciril Ribičič, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava za uveljavljanje človekovih pravic usodni trikotnik, katerega oglišča so Ustava in Ustavno sodišče, EKČP in ESČP ter Listina EU o temeljnih pravicah in Sodišče EU. Po njegovem mnenju Ustava in Ustavno sodišče z uveljavljanjem evropskega prava ne smeta izgubiti in v praksi ne izgubljata svojega pomena. Zavzema se za takšno tekmovanje med tremi sodišči, ki bo vodilo do višjih standardov varstva pravic, in za takšno realizacijo Lizbonske pogodbe, ki bo ob upoštevanju posebnosti Sodišča EU prispevala k okrepitvi ESČP kot najvišjega varuha človekovih pravic v Evropi. Opozarja na zahtevnost sprememb, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, in se zavzema za sočasno reformiranje področja varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, torej od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev v praksi

Marjeta Švab-Širok, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marjeta Švab-Širok, Podjetje in delo, 6-7/2010Na področju pravosodnega sodelovanja je prišlo do precejšnjih sprememb in napredka. Pravosodno sodelovanje ne poteka več s posredovanjem Ministrstva za pravosodje, temveč neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi. Pri tem veljajo načela medsebojnega zaupanja in priznavanja. Pri uresničevanju tovrstnega sodelovanja v praksi so pomemben dejavnik in hkrati ovira različne notranje pravne ureditve ter neposredno komuniciranje (zaradi različnih jezikov in prevajanja). Z namenom, da se ponudi pomoč pri pravosodnem sodelovanju in se to olajša ter pospeši, sta bila ustanovljena Evropska pravosodna mreža in Eurojust.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko poslovanje in elektronski podpis v evropskem in slovenskem pravu

Jorg Sladič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek analizira pojem elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa s stališča primerjave s klasično papirno obliko. Pri tem poudari vlogo oblike in vlogo podpisa v pravnem prometu. Avtor pride do sklepa, da elektronsko poslovanje pomeni le, da namesto papirja uporabljamo elektronske medije. Pravni problemi, s katerimi se srečujemo v elektronskem poslovanju, se ne razlikujejo od pravnih problemov, ki jih poznamo že iz klasičnega poslovanja v fizični obliki.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
6-7(8)
 

Leto objave

< Vsi 2010 Oktober

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.2.3. Varstvo človekovih pravic 10.2.30. Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtorji

ABCĆČDĐEFGH I JKL MNOPQR S Š T UVW XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov