Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 104)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Avsec Franci - Načela evropskega zadružnega prava (PECOL) - 3-4/580 Bratina Borut - Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo - 6-7/1034 - Uporaba instituta delne ponudb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018V Portorožu je od 11. do 13. oktobra 2018 potekalo 44. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 62 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani) A Airbnb Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu (Janja Hojnik) - 6-7/965 Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Informativni dokaz (1/196) * Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2016 Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem (1/202) * Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Vsebina PID št.8/2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Članki/Articles stran 1353 Martin Čarni Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares Članki/Articles stran 1367 Petra Grah, Borut Bratina/b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2018

Avtor ni naveden, 1.10.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2018Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razmerja stran 917 Viktorija Žnidaršič Skubic Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema Marriage Contract Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razme
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Presoja dopustnosti izključevanja referenduma o nekaterih zakonih

Bruna Žuber, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bruna Žuber, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: S spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije referendum ni več dopusten za štiri skupine zakonov. Poleg teh zakonov zaradi varstva pomembnih ustavnih vrednot ni izključena presoja dopustnosti referenduma tudi o drugih zakonih. Avtorica obravnava nekatera odprta vprašanja presoje dopustnosti referenduma o zakonih, ki jih 90. člen Ustave ne predvideva. Mogoče je domnevati, da bo Ustavno sodišče takšno presojo opravljalo in se pri tem opiralo na doktrino o prepovedi referenduma, ki jo je izoblikovalo v sistemu potrditvenega zakonodajnega referenduma. Ključne besede: zakonodajni referendum, dopustnost referenduma, ustavnosodna presoja referenduma, varstvo ustavnih vrednot, protiustavne posledice, tehtanje ustavnih vrednot, ustavna demokracija, doktrina o prepovedi referenduma Title: Review of Permissibility to Prohibit a Referendum on Certain Laws Abstract: After the amendment of Article 90 of the Constitution of the Republic of Slovenia, it is no longer permissible to call the legislative referendum for four groups of laws. Furthermore, due to protection of important constitutional principles and values, a constitutional review of permissibility to call a referendum on other laws is not excluded. The author discusses some open questions on the permissibility of referendum about laws which are not provided in Article 90 of the Constitution. One could assume that the Constitutional Court will perform constitutional review of permissibility to call a referendum on such laws, and that it will follow its settled case law and criteria set thereby in the system of confirmative legislative referendum. Keywords: legislative referendum, permissibility of referendum, constitutional review of referendum, the protection of constitutional principles and values, constitutional democracy, balancing of constitutional values, the doctrine on prohibition of referendum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Je v referendumskem sporu ustavnopravno kaj novega

Jadranka Sovdat, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do glasovanja na referendumu se varuje v posebnem postopku, ki se mu reče referendumski spor. Sodnik je zadnji varuh pravnosti referenduma. Njegov izid mora biti verodostojen odraz svobodno izražene volje glasovalcev. V prispevku so predstavljeni pogledi slovenske ustavnopravne teorije na referendumski spor in stališča ustavnega sodišča iz odločbe U-I-191/17. Z njihovo primerjavo so opredeljene novosti v stališčih o referendumskem sporu in oblikovani nasveti za njegovo bodočo zakonsko ureditev. Ključne besede: zakonodajni referendum, pravica glasovanja na referendumu, referendumski spor, ustavno sodišče Title: Is There Something New Regarding the Referendum Dispute from the Constitutional Law Perspective Abstract: The right to vote in a referendum is protected in a special judicial procedure referred to as the referendum dispute. A judge is the ultimate guardian of the lawfulness of a referendum. The result thereof should be an accurate reflection of the freely expressed will of the voters. The article presents the views of the Slovene constitutional law theory on the referendum dispute and the positions of the Constitutional Court adopted in Decision N° U-I-191/17. By comparing these views and positions, it formulates new positions as to the referendum dispute and provides advice regarding the future legislative regulation thereof. Keywords: legislative referendum, right to vote in a referendum, referendum dispute, constitutional court
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

Janja Hojnik, 1.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhodno odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov. Ključne besede: platformna ekonomija, Uber, Airbnb, evropska agenda, subsidiarnost, Sodišče EU, poštena konkurenca, trajnostni razvoj Title: Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach Abstract: The paper briefly examines different forms of business models that are premised under the concept of collaborative economy and sharing economy, some endeavours to define and differentiate them, as well as the most exposed areas of legal challenges associated with these new business models. It is pointed out that the business models of sharing and collaborative economy challenge a whole range of areas of law. The author highlights that just as we can no longer be confined only in the national le
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Premoženjska razmerja med zakonci v mednarodnem zasebnem pravu

Claudia Rudolf, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Claudia Rudolf, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Uredba 2016/1103 se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema s čezmejnim elementom. Vsebuje harmonizirana kolizijska pravila ter pravila o pristojnosti, priznanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, o javni listini in sodni poravnavi. Zakonca lahko med nacionalnimi pravnimi ureditvami, s katerimi sta tesno povezana zaradi običajnega prebivališča ali državljanstva, izbereta pravo, ki naj se uporablja. Če pravo ni bilo izbrano, se določi na podlagi lestvice naveznih okoliščin. Ključne besede: Uredba Sveta (EU) 2016/1103, premoženjska razmerja med zakoncema, izbira prava, ki se uporablja, pravo, ki se uporablja, če stranki ne izbereta prava, učinki za tretje osebe Title: Conflict-of-Law Rules on Matrimonial Property Regimes Abstract: Regulation 2016/1103 shall apply to matrimonial property regimes and comprises harmonised conflict-of-law rules, rules on jurisdiction, recognition, enforceability and enforcement of decisions, authentic instruments and court settlements. The spouses can choose the law applicable to their matrimonial property regime among the laws with which they have close links because of habitual residence or their nationality. In the absence of a choice of law, the applicable law is determined on the basis of a scale of connecting factors. Keywords: Council Regulation (EU) 2016/1103, matrimonial property regimes, choice of applicable law, applicable law in the absence of choice by the parties, effects in respect of third parties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema

Viktorija Žnidaršič Skubic, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Viktorija Žnidaršič-Skubic, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je novost slovenskega družinskega prava, ki jo je prinesel sprejem Družinskega zakonika. V prispevku avtorica analizira nekatera vprašanja, ki se bodo ob uvedbi instituta oziroma ob njegovi uporabi v praksi nedvomno pojavljala. Na začetku opozori na problematiko poimenovanja instituta, ki po njenem mnenju ni ustrezno, zato uporablja stari, uveljavljeni izraz ženitna pogodba. V nadaljevanju analizira pravne vidike posameznih problemskih sklopov, kot so na primer vprašanja, ki zadevajo subjekte ženitne pogodbe, časovni vidik sklepanja in učinkovanja te pogodbe ter vprašanja njene vsebine. Avtorica prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je bila uvedba avtonomije na področju premoženjskih razmerij med zakoncema nujna in je kot takšna dobrodošla, hkrati pa tudi opozarja, da se je Pandorina skrinjica križev in težav pri presoji premoženjskih razmerij med zakoncema na ta način zdaj šele zares odprla. Ključne besede: pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, ženitna pogodba, premoženjski režim med zakoncema, premoženjska razmerja med zakoncema, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, nesklenjena partnerska zveza Title: Marriage Contract Abstract: The agreement on the regulation of property relations between spouses (marriage contract) is a novelty of Slovene family law, which was brought about by the adoption of the Family Code. In the paper, the author analyses some of the open questions that will undoubtedly appear upon introduction of the institute or upon use in practice. Initially, the author draws attention to the issue of the institution name, which, in her opinion, is inappropriate; therefore, in the article, the author uses the old and established term: marriage contract. The author continues with an analysis of the legal aspects of specific problems on the matter, such as questions regarding subjects of a marri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Primerjalnopravni pregled nepravdnih postopkov v družinskih zadevah v razvojni perspektivi

Rijavec Vesna, Ivanc Tjaša, 1.10.2018

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Zaradi potrebe po uskladitvi postopkovnih pravil za nepravdne postopke z novimi konceptualnimi rešitvami iz Družinskega zakonika (DZ) na področju urejanja družinskih razmerij je nujno sprejeti novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Analiza primerjalnopravnih zgledov pokaže, da je družinske zadeve treba reševati čim bolj celovito in enotno, kar bolj prilagodljiva in manj formalna pravila nepravdnega postopka tudi omogočajo. V prispevku so obravnavane potrebne procesne prilagoditve temeljnih načel in splošnih določb nepravdnega postopka. Oporo za nekatere argumente daje prikaz nemške in avstrijske ureditve, ki sta s slovensko najbolj primerljivi tudi zato, ker v obeh pravnih redih družinske zadeve rešujejo v nepravdnem postopku. Obravnavani sta tudi ureditvi nepravdnih postopkov v Italiji in Franciji, ki se uvrščata v krog držav s pravnim redom, kjer imajo podlago za urejanje materije nepravdnih postopkov v civilnih procesnih zakonikih. Ključne besede: nepravdni postopek, družinska zadeva, pravdni postopek, razmejitev, pojem nepravdnega postopka, primerjalnopravni sistem nepravdnih postopkov, temeljna načela Title: Comparative Overview of Non-Contentious Procedures in Family Matters from a Developmental Perspective Abstract: Due to the need to harmonise procedural rules of non-contentious proceedings with the new conceptual solutions of the Family Code in the area of family relationships, the adoption of the new Act on Non-Contentious Civil Proceeding is necessary. The analysis of comparative legal examples shows that family matters need to be tackled as fully and uniformly as possible, which the non-contentious rules with more flexible and less formal nature certainly enable. The article discusses the necessary procedural adjustments of the fundamental principles and general provisions of the non-contentious procedure. Arguments are based on an overview of the German and Austrian rules, which are most comparable to t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Ljubezen na papirju - vloga notarja pri urejanju premoženjskih razmerij zakoncev

Nataša Erjavec, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nataša Erjavec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Reforma družinskega prava prinaša pomembne novosti in spremembe na področju urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema, tako v času trajanja zakonske zveze kot v primerih prenehanja, bodisi zaradi razveze bodisi zaradi zakončeve smrti. Med pravnimi posli, ki jih v času trajanja zakonske zveze zakonca sklepata med seboj, so pogoste darilne pogodbe, zato so v prispevku podrobneje predstavljene, zlasti običajna manjša darila. Pomembna novost je možnost sklepanja pogodb o premoženjskih razmerjih, s katerimi se lahko izključi in spremeni zakoniti premoženjski režim. Tako kot vsi pravni posli med zakoncema mora biti tudi pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vloga notarja na področju družinskega prava se krepi, parom nepristransko pravno svetuje in preverja, ali sta oba in v celoti razumela vse s sklenjenim poslom povezane pravne posledice ter ali vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Na novo bo uveden register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki se bo vodil pri Notarski zbornici Slovenije. Na področju razveze zakonske zveze je pomembna novost tudi možnost sporazumne razveze pred notarjem. Zasebno razvezo brez sodišča zakonodajalec omogoča zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ter se pred notarjem sporazumeta tudi o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju bo (p)ostal najemnik stanovanja po razvezi, in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. Vse to bo lahko imelo posledice v primeru smrti enega od zakoncev. Četudi le v zelo omejenem obsegu, bo vpliv nove ureditve segel tudi na področje načrtovanja zapuščine zakoncev. Ključne besede: notar, zakonca, darilna pogodba, pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza pred notarjem, smrt zakonca Title: Love on Paper - The Role of a Notary in Arranging Property Relations of Spouses Abstract:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

Suzana Kraljić, 1.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Suzana Kraljić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost. Ključne besede: poslovna sposobnost, popis premoženja, želje varovanca, dovoljenje centra za socialno delo, malomarnost Title: Guardianship for Adults and Care for Ward’s Property Abstract: The new Family Code brings many novelties. Guardianship for adults is subject to one of the most important novelties because it no longer depends on the deprivation of the capacity to contract. The latter is determined, especially by the Convention on the Rights of Persons with Disabilities and the practice of the European Court of Human Rights, as a gross interference in human rights and thus the devaluation of a person. Adults who are not able to take care of themselves, for their rights and entitlements, and are placed under guardianship, need to be provided with all the necessary assistance in all areas of their life. Care for property of a ward is of crucial importance, since it can also provide economic safety for the client. Keywords: capacity to contract, inventory of property, wishes of a ward, permission of the Centre for Social Work, negligence
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

Igor Kaučič, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu. Ključne besede: zakonodajni referendum, referendumska odločitev, vezanost Državnega zbora, prepoved sprejetja zakona, suspenzivni rok, ustavnosodna presoja referenduma, formalna protiustavnost zakona Title: Dispute over the Binding Nature of a Referendum Decision Abstract: After the 2013 constitutional amendment, which removed the provision on the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pravica navajanja novih dejstev in dokazov ter prekluzija v nepravdnih postopkih v Avstriji

Škof Marija, Zenz Matej, 1.10.2018

Civilni sodni postopki

Marija Škof, Matej Zenz, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku je predstavljena avstrijska ureditev v zvezi z navajanjem novih dejstev in dokazov ter njihovo prekluzijo v nepravdnem postopku. Temelj avstrijskega nepravdnega postopka je preiskovalno načelo, na podlagi katerega ima sodišče dolžnost, da primer razišče in preuči po lastni presoji ter ne odloča le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih predložijo in zatrjujejo stranke. Prekluzija je s tem načelom v nasprotju, vendar je namenjena ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Članek se osredotoča na dve prekluzijski določili, namreč prekluzijo zaradi zamude procesnih dejanj ter prekluzijo dokazov in dejstev, ki jih stranka navaja prepozno z namenom, da bi zavlekla postopek. Obe določbi sta predstavljeni v luči preiskovalnega načela in v primerjavi s slovensko ureditvijo. Čeprav prekluzijo avstrijski Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2003 predvideva, je njena uporaba v presoji sodišča in zaradi posebnosti postopkov, ki spadajo na področje nepravdnega postopka, prej izjema kot pravilo. Ključne besede: Avstrija, procesno pravo, nepravdni postopek, preiskovalno načelo, prekluzija, zamuda Title: Submission of New Facts and Evidence and Preclusion in Non-Contentious Proceedings in Austria Abstract: This article provides an overview of the Austrian provisions regarding new facts and evidence as well as preclusion in non-contentious proceedings. The underlying principle of a non-contentious proceeding is the investigation principle, which establishes the duty of the court to research the case and study it at its own discretion. The court does not decide just by the facts and the evidence submitted and affirmed by the parties. The preclusion of evidence contradicts this principle, but has financial benefits and also shortens the proceeding. The article focuses on two preclusion provisions in Austrian non-contentious proceedings, namely preclusion due to a delay of procedural acts and the preclusion of facts and evidence, wh
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(36) 5(13) 3-4(18)
2(12) 1(11)

Leto objave

< Vsi
2018(104)
> Januar(11) > April(12) > Julij(18) > Avgust(13) > Oktober(36) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov