Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 104)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Vsebina PID št.8/2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Članki/Articles stran 1353 Martin Čarni Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares Članki/Articles stran 1367 Petra Grah, Borut Bratina/b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR

Jure Pirc, 21.12.2018

Obligacije

Jure Pirc, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: V članku so primerjana neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, OZ oziroma ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V prispevku so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od njih je podana natančna analiza pravic in obveznosti subjektov, udeleženih v razmerju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba instituta delne ponudbe v Zakonu o prevzemih

Grah Petra, Bratina Borut, 21.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Petra Grah, Borut Bratina, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek se osredotoča na institut delne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo posamezne države implementirale v prevzemno zakonodajo, nekatere pod določenimi pogoji, druge pa prepovedale. S tega stališča je najprej obravnavan Zakon o prevzemih (ZPre-1), ki se je po zadnji svetovni gospodarski krizi velikokrat spremenil. Spremembe so poskušale preprečiti izčrpavanje ciljnih družb pred prevzemniki, ki so jih prevzemali zaradi lastnih interesov, in ne interesov drugih. Bolj konkretne spremembe in dopolnitve je prinesla šele novela ZPre-1G iz leta 2015. Avtorja zagovarjata tezo, da so v ZPre-1 mogoče izboljšave, s katerimi bodo manjšinski delničarji in upniki lahko še bolj zaščiteni ter bo preprečeno izčrpavanje ciljne družbe. ZPre-1 opredeljuje instituta obvezne in prostovoljne prevzemne ponudbe, ne pozna pa niti delne obvezne niti delne prostovoljne ponudbe. O uvedbi delne prostovoljne ponudbe, pri čemer prevzemnik ne pridobi kontrolnega deleža v ciljni družbi ali kadar je z zakonom omejeno pridobivanje deležev družb ali so pri tem zahtevana še soglasja različnih organov, se je v preteklosti že pisalo, vendar delna ponudba v ZPre-1 ni bila implementirana. V nadaljevanju so predstavljene nekatere tuje prevzemne zakonodaje, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ki delne ponudbe poznajo, vendar jih uporabljajo na različne načine, za njih pa veljajo različni pogoji. Tem ureditvam je skupno, da je pri delnih ponudbah treba upoštevati načelo sorazmernosti nakupa delnic od vseh delničarjev, ki so delnice ciljne družbe pripravljeni prodati. Na koncu prispevka bomo predstavili še različne poglede in mnenja avtorjev glede instituta obvezne in delne prevzemne ponudbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Prikrito vračilo vložka - ničnost zavarovanja - slaba vera banke - dejanski koncern

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Kapitalsko posojilo

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Avsec Franci - Načela evropskega zadružnega prava (PECOL) - 3-4/580 Bratina Borut - Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo - 6-7/1034 - Uporaba instituta delne ponudb
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Odgovornost za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev

Martin Čarni, 21.12.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Martin Čarni, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Prispevek obravnava pogodbe o prodaji poslovnih deležev z vidika morebitne odgovornosti prodajalca za stvarne napake v lastnostih družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Avtor uvodoma opiše zagotovila in jamstva, v nadaljevanju pa predstavi odgovornost prodajalca za stvarne napake pri prodajah poslovnih deležev. Na koncu so prikazane še nekatere posledice odgovornosti za stvarne napake, in sicer tako v primerih, ko so v pogodbo vključena zagotovila in jamstva, kot tudi, ko v pogodbi takšnih določil ni. Ključne besede: pogodba o prodaji poslovnega deleža, zagotovila in jamstva, poslovni delež, stvarne napake, prenos poslovnega deleža Title: Liability for Material Defects in Transfers of Business Shares
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Čezmejno preoblikovanje družbe

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017 "Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Čezmejno preoblikovanje družbe - Prenos statutarnega sedeža brez prenosa dejanskega sedeža - Zavrnitev izbrisa iz poslovnega registra - Nacionalna ureditev, ki izbris iz poslovnega registra pogojuj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2018

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018V Portorožu je od 11. do 13. oktobra 2018 potekalo 44. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 62 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa številko strani) A Airbnb Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu (Janja Hojnik) - 6-7/965 Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

PREGLED SODNE PRAKSE

Avtor ni naveden, 21.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2018Podjetje in delo, letnik 2018 (prva številka pomeni številko v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Informativni dokaz (1/196) * Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 128/2016 Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem (1/202) * Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 8/
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2018

Avtor ni naveden, 1.10.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2018Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razmerja stran 917 Viktorija Žnidaršič Skubic Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema Marriage Contract Vpliv nove družinske zakonodaje na premoženjskopravna razme
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani "pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine". V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanj
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Nove tehnologije in regulatorni trendi - pogled praktika

Matej Kavčič, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Kavčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih. Ključne besede: nove tehnologije, regulacija, kriptožetoni, primarna izdaja žetonov, veliko podatkovje, umetna inteligenca, algoritmi, koluzija robotov Title: New Technologies and Regulatory Trends - An Attorney's Perspective Abstract: Development and usage of new technologies create regulatory dilemmas and demand appropriate reactions of regulators. This article presents regulatory questions and indicated trends using examples of ICO regulation, regulation of big data with competition law, and restriction of collusion using algorithms. Keywords: new technologies, regulation, crypto-tokens, initial coin offering, big data, artificial intelligence, algorithms, robot collusion
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

Janja Hojnik, 1.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhodno odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov. Ključne besede: platformna ekonomija, Uber, Airbnb, evropska agenda, subsidiarnost, Sodišče EU, poštena konkurenca, trajnostni razvoj Title: Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach Abstract: The paper briefly examines different forms of business models that are premised under the concept of collaborative economy and sharing economy, some endeavours to define and differentiate them, as well as the most exposed areas of legal challenges associated with these new business models. It is pointed out that the business models of sharing and collaborative economy challenge a whole range of areas of law. The author highlights that just as we can no longer be confined only in the national legal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

Luka Tičar, 1.10.2018

Delovna razmerja

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr. Ključne besede: plača, obveznost plačila, varstvo plače, osnovna plača, dodatek za delovno dobo Title: Statutory Regulation of Remuneration for Work and its Relevancy for the Practise Abstract: Wage is one of the fundamental institutions of labour law and as such represents the worker's first reason and motive to work. Obligation to pay is also a fundamental obligation of the employer. Therefore, legal regulation of remuneration is of extraordinary importance. Legal regulation of remuneration consists of legislation and autonomous legal sources, especially collective agreements. Legislation represents a key mode of fulfilling state obligations to comply withvarious ratified international documents, such as the ILO Convention no. 95 on Protection of Wages and the Revised ESC, to mention just two of them. Positive legislation has some solutions that might change in the future. The author outlines some of them, like seniority bonus, reimbursement of work-related expenses, determination of basic wages in employment contract etc. Keywords: wage, obligation to pay, protection of wages, basic wage, seniority bonus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri - delodajalski vidik

Maja Skorupan, 1.10.2018

Delovna razmerja

Maja Skorupan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje. Plačilo za delo je treba razumeti kot odmeno za opravljanje dela, saj je na strani delavca bistveno, da izpolnjuje temeljno obveznost iz sklenjene pogodbe, ki je opravljanje dela. Elementi plačila za delo so predmet dogovora med socialnimi partnerji in ti dogovori pomembno vplivajo na razvoj plačnega sistema v praksi. Kolektivne pogodbe dejavnosti so tako dober kazalnik raznovrstnosti urejanja plačila za delo, v katerem se poleg nadgradnje zakonskih pravic določajo tudi dodatne sestavine plačila za delo. Ključne besede: plačilo za delo, plača, osnovna plača, dodatki, prejemki iz delovnih razmerij, nadomestilo plače, socialni dialog, kolektivna pogodba, poslovodna oseba, vodilni delavec, dodatek za delovno dobo Title: Autonomous Work Payment Arrangement Today and Tomorrow - The Employer’s Perspective Abstract: Remuneration for work is an essential element of an employment relationship. How much the parties - the worker and the employer - are free when arranging the payment for work in the employment contract is an issue that is very relevant in practice. Not all is left to their will; when determining pay for work, a number of regulations that limit freedom of collusion must be taken into account. The remuneration for work should be understood as compensation for performing a job, since it is essential on the part of the worker to fulfil the basic obligation from the concluded contract, which is work. The elements of pay for work are the subject of an agreement between the social partners, and these agreements have a significant effect on the development of the wage system in practice. Collective labour contracts are
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

Peter Grilc, 1.10.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji. Ključne besede: dogovorjeno oddajanje razpisnih ponudb, regulacija, deregulacija, ponovna regulacija, delitev trga, diskriminatorno ravnanje, dogovori o cenah, ex ante ureditev, gospodarski sektorji, skupinski bojkot, koncentracije, konkurenčno pravo, liberalizacija, nadzor, notranji trg, predatorstvo, zavrnitev dobave Title: Trends in Regulation of Certain Regulated Sectors Abstract: The article discusses terminological issues related to regulation, deregulation and liberalisation of economic sectors; furthermore, it analyses individual sectors, especially energy in general and the electricity sector, primarily in the EU and US. It analyses and discusses phases of the above-mentioned processes and development trends, predominantly in the last three decades. During the 1980s, the deregulation was less apparent and developmental, in comparison with later periods it was mainly in the initial phase; later, however, significantly more intensive processes took place. More recently, especially after the financial crisis, and also because of some other processes, we again witness re-regulatory processes. Keywords: bid-rigging, regulation, deregulation, re-regulation, market sharing, discriminatory behaviour, ex ante arrangement, economic sectors, collective boycott, concentrations, competition law, liberalisation, control, internal market, predatory prices, refusal to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Prilastitveni namen kot ozko grlo slovenskega premoženjskega kazenskega prava

Miha Šepec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Kazniva dejanja zoper premoženje, opredeljena v 23. poglavju Kazenskega zakonika, kot svojo temeljno dobrino varujejo premoženje države, pravne osebe ali posameznika kot skupek lastninskih pravic na premičnih in nepremičnih stvareh, varstvo pa zajema tudi stvarne pravice na tuji stvari, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine in korporacijske pravice. Premoženjski delikti so v primerjalni zakonodaji urejeni izredno pestro, medtem ko je varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Po problematiki izstopa prilastitveni namen pri premoženjskih deliktih, predvsem pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1, ki iz dosega inkriminacije izloča vse protipravne posege v oblast nad stvarjo, ki niso izvršeni z namenom prilastitve (neupravičena uporaba tuje stvari, poškodovanje tuje stvari in podobno). V prispevku se avtor ukvarja tudi z razmerjem med tatvino in neupravičeno uporabo tuje stvari (oziroma tatvino rabe), ki je v naši kazenski zakonodaji neustrezno urejeno, ter s skrajno nenavadnim neobstojem inkriminacije tatvine storitve. Ključne besede: prilastitev, tatvina, kaznivo dejanje, kazenski zakonik, premoženjski delikt Title: Appropriation as the Bottleneck of the Slovenian Property Criminal Law Abstract: Criminal offences against property, as defined in Chapter 23 of the Criminal Code, protect the property of the State, a legal person or an individual as a set of property rights, as well as rights of obligations, intellectual property rights, and corporate rights. Property offences are exceptionally diversified in comparative law, while protection in the Slovenian Criminal Code is very traditional, with the result that a number of unlawful interventions in property cannot be subsumed under any of the criminal offences in Slovenian cri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Pregled temeljnih teoretskih problemov posebnega dela KZ-1

Damjan Korošec, 1.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Damjan Korošec, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Skupina profesorjev kazenskega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred leti s pilotnim projektom začela pravnoteoretsko poglobljen komentar posebnega dela KZ-1. Projekt se je razvil v večletno monumentalno raziskovalno delo. Poimenovali smo ga Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, ker na najbolj poglobljen način, kot pač to v slovenskih danostih zmoremo, analizira dogmatična vprašanja vsake inkriminacije in tako vsak posamičen komentar predstavlja samostojno znanstveno razpravo. Projekt je zdaj končan in besedilo je v obliki več tisoč natipkanih strani obsegajoče večdelne knjige tik pred izidom. V tem referatu slovenski javnosti prvič predstavljamo strnjen in pregleden povzetek kritičnih ugotovitev. Posebni del slovenskega kazenskega prava je daleč od optimalnega. Ima številne sistemske in druge pomanjkljivosti, zato bodo potrebni veliki napori za njegovo izboljšanje, zlasti na zakonodajni ravni. Največje težave so pri rabi tako imenovanega kolektivnega kaznivega dejanja, inkriminacijah, ki uporabljajo množinske oblike samostalnikov kot zakonske znake, pri objektivnem pogoju kaznivosti in pri hujši posledici. Ključne besede: Slovenija, kazensko pravo, KZ-1, posebni del, kolektivno kaznivo dejanje, objektivni pogoj kaznivosti, hujša posledica Title: Overview of Main Theoretical Problems of the Special Part of CC-1 (of Slovenia) Abstract: Years ago, a group of criminal law professors from the Faculty of Law of the University of Ljubljana started a test project of a theoretically thorough commentary of the special part of the Slovenian Criminal Code (CC-1). This project grew into a year-long monumental research. We called it "Full Scientific Commentary of the Special Part of CC-1", because it delivers the most thorough analysis of legal theoretical questions of each and every Slovenian incrimination norm the Slovenian criminal legal science is capable of in given realities. The project is now finished and the t
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(36) 5(13) 3-4(18)
2(12) 1(11)

Leto objave

< Vsi
2018(104)
> Januar(11) > April(12) > Julij(18) > Avgust(13) > Oktober(36) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov