Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 6
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 134)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Menica v izvršbi

Tomaž Keresteš, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku obravnava menico v izvršbi. Pri tem se osredini predvsem na menico kot verodostojno listino. Po uveljavitvi novele ZIZ-H imajo menični upniki na voljo dva postopka za uveljavitev meničnih terjatev. Lahko predlagajo običajni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je hiter in v katerem ni treba priložiti menice, omogoča pa poplačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga možnost je postopek izvršbe na podlagi predložene menice, ki je posebna vrsta postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zanj je značilno, da mora upnik menico sodišču predložiti, omogoča pa poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Zakon sicer določa, da mora biti sklep izdan v roku petih dni, je pa vprašanje, ali bodo sodišča takšen rok lahko upoštevala tudi v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pomen sodne prakse za razvoj delovnega prava

Marta Klampfer, 6.10.2010

Delovna razmerja

Marta Klampfer, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku je prikazan vpliv, ki ga imata ustavnosodna praksa in praksa delovnih sodišč, bodisi neposredno bodisi posredno, na razvoj delovnega prava, predvsem na urejanje instituta prenehanja delovnega razmerja po prej veljavni delovnopravni zakonodaji, kakor tudi na razvoj instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi po novi delovnopravni zakonodaji. Po naši pravni ureditvi skrbi za enotno sodno prakso Vrhovno sodišče RS, zato je za razvoj delovnega prava posebej pomembna njegova praksa. Pomen argumenta precedensa seveda ni le v zagotavljanju enakosti pred zakonom, temveč tudi pravne varnosti, saj zagotavlja jasnost in predvidljivost sodnega odločanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ali potrebujemo spremembe delovne zakonodaje in kakšne

Barbara Kresal, 6.10.2010

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava vprašanje, ali so potrebne spremembe delovne zakonodaje in če so, kakšni naj bi bili glavni cilji in načela nove ureditve delovnih razmerij. Kot možni cilji so oprede-ljeni: prožna varnost (flexicurity), upoštevanje staranja prebivalstva, zagotavljanje minimalnih pravic delavcev, usklajenost z mednarodnimi delovnopravnimi standardi in pravom EU, usklajenost z relevantno zakonodajo drugih področij (socialna varnost itd.), povečanje učinkovitosti delovnopravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novi časovni in stroškovni okviri izvršilnega postopka

Damjan Orož, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Damjan Orož, Podjetje in delo, 6-7/2010Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) se v večjem delu spreminja ureditev prve faze izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe. Upniku je olajšano vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobi samo z vpogledom v evidence. K pospešitvi izvršilnega postopka bo prispevala tudi takojšnja izvršljivost na podlagi izvršilnega naslova, tj. poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če bo dovoljena izvršba na denarna sredstva pri banki in bo upnik izvršilni naslov priložil k predlogu za izvršbo. Pri izvršilnih sredstvih je malo sprememb. Poglavitna je, da je izvršba zdaj dovoljena na vseh računih dolžnika pri banki. Če dolžnik prenese poslovanje na drugo banko, sodišče o dovolitvi izvršbe na to banko ne odloči več s sklepom, temveč novi banki le odredi nadaljnjo izvršbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi

Franc Grad, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2010Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi so oblike odgovornosti vlade državnemu zboru, ki so močnejše, kot v večini drugih parlamentarnih demokracij. Še posebej to velja za interpelacijo, zlasti glede na to, da ministre v naši ureditvi imenuje državni zbor. Obenem pa so ta sredstva tudi pomembne pravice parlamentarne opozicije, kar je nadvse pomembno za izvajanje demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je zaradi tega položaj vlade šibkejši kot v primerljivih parlamentarnih sistemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Malo delo in prožne oblike dela v prenovljeni delovni zakonodaji

Darja Senčur-Peček, 6.10.2010

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava prožne oblike zaposlovanja, predvsem atipične pogodbe o zaposlitvi (pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku) in malo delo. Predstavljena je veljavna zakonska ureditev atipičnih pogodb o zaposlitvi in dejanske razmere na trgu dela, nato pa so nakazane potrebne zakonske spremembe. Prikazana je tudi predlagana zakonska ureditev malega dela in ocenjena njena ustreznost, tudi ob primerjavi z nemško ureditvijo neznatne zaposlitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vsebina PID št.7/2010

Avtor ni naveden, 6.10.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvod v pogodbeno pravo (ekonomska analiza pogodbenega prava)

Kovač Mitja, Zajc Katarina, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja pogodbenega prava. Uvodoma pojasni ekonomski pomen izmenjave in njene posledice za gospodarstvo kot celoto. V nadaljevanju se osredini na pregled ekonomske funkcije pogodbenega prava, torej na tista ključna dispozitivna in kogentna pravila, ki omogočajo učinkovito urejanje pogodbenih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših v okviru spreminjanja delovne in socialne zakonodaje

Polonca Končar, 6.10.2010

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Polonca Končar, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica poudarja, da se je spremenilo globoko zakoreninjeno prepričanje, da starost sama po sebi pomeni nezmožnost za delo in da v Evropi veliko razpravljajo o nujnosti politik v podporo konceptu aktivnega staranja, ki ga tudi pojasni. Avtorica obravnava pravne ukrepe, ki lahko prispevajo k podaljševanju delovnega življenja ljudi, in pri tem upošteva veljavno delovno zakonodajo kot tudi predvidene reforme delovne in socialne zakonodaje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Je pogodba o opravljanju funkcije direktorja lahko pogodba o zaposlitvi?

Darja Senčur-Peček, 20.8.2010

Delovna razmerja, Obligacije

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 5/2010V prispevku je analizirana odločitev Vrhovnega sodišča o nedopustnosti delovnopravnega položaja direktorja - edinega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju sta splošno obravnavana pravna narava pogodbe o opravljanju funkcije direktorja in vprašanje, ali je ta pogodba lahko pogodba o zaposlitvi. Prikazani so ključni kazalniki delovnega razmerja direktorja, nato pa je opravljena analiza pogodbenega položaja člana uprave delniške družbe z vidika obstoja elementov delovnega razmerja. Ob koncu je poudarjeno stališče o primernosti zakonske ureditve meja dopustnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi v primeru posameznih direktorjev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Transakcije z lastnimi delnicami z vidika Uredbe 2273/2003

Aleksander Mavko, 20.8.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 5/2010Prispevek obravnava povezavo med določbami ZGD-1 v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic in določbami Uredbe 2273/2003, ki predvideva izjeme od sankcioniranja zaradi zlorab trga (prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij in prepoved tržne manipulacije). Izjeme, ki jih predvideva navedena uredba, se vsebinsko namreč nanašajo ravno na pridobivanje lastnih delnic, in sicer v okviru programov buy-back in v okviru stabilizacije finančnih instrumentov. Na tej podlagi je torej treba ločevati med transakcijami z lastnimi delnicami na podlagi določb ZGD-1, kjer je določeno, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno pridobivati in odsvajati lastne delnice, in med transakcijami z lastnimi delnicami na podlagi Uredbe 2273/2003, kjer je določeno, v katerih primerih so transakcije z lastnimi delnicami izvzete iz sankcioniranja na podlagi določb o zlorabah trga.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

POSOJILO DRUŽBE DRUŽBENIKU - KAPITALSKO POSOJILO?

Saša Prelič, 20.8.2010

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 5/20101. Ali gre pri teh posojilih za primer iz 498. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi s četrtim odstavkom 227. člena ZGD-1? 2. Ali bi te družbe imele terjatev do stečajne mase tudi v primeru, če bi navedena posojila spadala pod določbo prvega odstavka 248. člena ZGD-1?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja

Marija Janko, 20.8.2010

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marija Janko, Podjetje in delo, 5/2010Prispevek obravnava izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Avtorica prikazuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je izredna odpoved zakonita, pri čemer poseben poudarek nameni znakom kaznivega dejanja. Opozarja na - po njeni oceni - neprimerno oziroma neustrezno opredeljenost obravnavanega razloga za odpoved v Zakonu o delovnih razmerjih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

GRADBENA POGODBA, RAZMERJE MED NAROČNIKOM, IZVAJALCEM IN PODIZVAJALCEM, RAZLAGA POGODBENE DOLOČBE O NEPOSREDNEM PLAČILU PODIZVAJALCU

Vesna Kranjc, 20.8.2010

Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2010Investitor oziroma naročnik je sklenil gradbeno pogodbo z izvajalcem (v nadaljevanju pogodba investitorja z glavnim izvajalcem). Glavni izvajalec je za izvedbo elektroinštalacijskih del sklenil podizvajalsko pogodbo z dvema podizvajalcema. V podizvajalski pogodbi so posebej opredeljena dela, ki naj bi jih izvedel vsak od obeh podizvajalcev, in tudi posebej določeno plačilo za vsakega podizvajalca.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(56) 5(15) 3-4(19)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2010(134)
> Februar(15) > April(15) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(56) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov