Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 3 / 6
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 134)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izvršljiv notarski zapis

Vesna Rijavec, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku so predstavljeni najpomembnejši elementi izvršljivega notarskega zapisa s poudarkom na soglasju zavezanca z neposredno izvršljivostjo in na vlogi notarskega zapisa pri zavarovanju in utrditvi obveznosti. Pomembna je ugotovitev, da neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki in nekaterih posebnih bančnih poslih ne more biti zaradi nedoločenosti terjatve oziroma izvršilnega naslova, ker ob izdaji zapisa zavezanec še ne more podati soglasja v povezavi s konkretno znano terjatvijo. Namesto z maksimalno hipoteko je mogoče nedoločene bodoče in pogojne terjatve zavarovati z neakcesornim zemljiškim dolgom. Avtorica opozarja na dodatne dolžnosti notarja pri upoštevanju ozadja pri sklepanju nepremičninskih pravnih poslov in tudi na druge elemente za zagotavljanje pravne varnosti. Prikazane so možne pomanjkljivosti notarskega zapisa in načini njihove odprave s tožbo ali v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zloraba postopkov sprejemanja splošnih pravnih aktov

Albin Igličar, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2010O zlorabi prava oziroma materialnih in procesnih pravic govorimo, ko pravice uporabljamo v nasprotju z njihovim družbenim namenom. Kadar izvršujemo svojo pravico samo zato, da posegamo v pravico drugega, se pojavljajo primeri zlorabe pravice. Med bistvene elemente pravne kulture spada tudi načelo, da je treba pravico izvrševati v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pravica vzpostavljena (institucionalizirana). Namen pravice je najbolj razviden iz njenega interesnega ozadja. Širše družbeno gledano je namreč pravica opredeljena kot pravno zavarovani interes. Zato prihaja do zlorabe pravice, kadar nekdo uveljavlja svojo pravico, ne da bi sledil v njej zajetemu interesu, ampak jo izvršuje v nasprotju z njeno interesno vsebino in s tem posega v pravice drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Glose o zlorabi pravnega pozitivizma, pravne oblike in prepovedi zlorabe pravice

Marijan Pavčnik, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2010Pozitivistično spoznavanje pravnega (normativnega) okvira je bistvena predpostavka, ki omogoča, da pravno odločamo o konkretnih primerih. Vsebinsko napolnjevanje pravnega (normativnega) okvira (razumevanje in razlaga pravnih besedil) in izbira med več možnostmi, ki prihajajo v poštev, presegata pravni pozitivizem in njegov pristop k pravu. - Zloraba pravnega akta kot oblike je na primer podana tedaj, ko je zakonska tvarina urejena z ustavnim zakonom, ki ni predmet ustavnosodne presoje. Pravno nesprejemljivo je tudi izvrševanje pravice, ki se hoče skriti za navidezno dopustnim ciljem. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti korelativne. Mera prava je vselej tudi mera do drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vsebina PID št.7/2010

Avtor ni naveden, 6.10.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novosti pri ureditvi položaja upraviteljev

Vladimir Balažic, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vladimir Balažic, Podjetje in delo, 6-7/2010Novela ZFPPIPP-C je položaj upraviteljev v insolvenčnih postopkih kar pomembno spremenila. Gotovo največje novosti prinašata ustanovitev Zbornice upraviteljev Slovenije, v katero so po zakonu včlanjeni vsi upravitelji, in na novo urejena disciplinska odgovornost upraviteljev. Posledica ustanovitve zbornice je tudi prenos dela nadzora nad upravitelji z ministra za pravosodje na zbornico. Precej drugače kot doslej bo urejeno nagrajevanje upraviteljev v stečajnih postopkih (kar bo konkretno pokazala šele nova tarifa). Pomembna novost pa je tudi možnost začasne ustavitve imenovanja posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej začet kazenski postopek zaradi suma storitve določenih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Omejitve pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena: gospodarske javne službe v primežu prava EU

Aleš Ferčič, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2010V tem prispevku avtor obravnava nekatera aktualna vprašanja glede razlage prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 106. člena PDEU, upoštevajoč referenčno zadevo Altmark Trans in prakso, ki ji je sledila, prav tako pa obravnava pravne posledice, ki (lahko) nastopijo, če ima konkretno javno financiranje naravo državne pomoči oziroma če pride do kršitve pravil o državnih pomočeh. Avtor prispevek konča s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki se nanašajo na nerešena teoretična vprašanja in probleme v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prodaja premoženja v stečajnem postopku

Darja Novak-Krajšek, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Darja Novak-Krajšek, Podjetje in delo, 6-7/2010V stečajnem postopku niso dovoljeni vsi poznani načini prodaje premoženja. Prispevek prikazuje dovoljene načine prodaje, njihove značilnosti in pravila pa tudi specifične omejitve in posebnosti prodaje v stečajnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti

Nina Plavšak, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2010Z novelo ZFPPIPP-C so bila pravila ZFPPIPP o učinkih postopka zaradi insolventnosti za ločitvene pravice spremenjena tako, da postopek zaradi insolventnosti ne učinkuje za nobeno ločitveno pravico, pridobljeno pred njegovim začetkom, ne glede na to, na kakšen način je bila pridobljena (bodisi v izvršilnem postopku bodisi na podlagi pravnega posla) in koliko časa pred uvedbo ali začetkom postopka zaradi insolventnosti je bila pridobljena. Po spremenjenih pravilih, uveljavljenih z novelo ZFPPIPP-C, se prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov osredotoči v stečajnem postopku tudi takrat, ko je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku. Izjema od novega pravila velja samo, če je bila v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka že izvedena prodaja (unovčenje) premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvodne misli za razpravo

Lojze Ude, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zlorabe prava kot vzrok ljudske malodušnosti

Marko Pavliha, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2010. Slovenski etimološki slovar nas poduči, da izhaja glagol zlorabiti iz besednih zvez zlo rabiti in slabo porabljati, kar je dovolj zgovorno tudi v pravnem kontekstu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavno sodišče - ESČP - Sodišče EU

Ciril Ribičič, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava za uveljavljanje človekovih pravic usodni trikotnik, katerega oglišča so Ustava in Ustavno sodišče, EKČP in ESČP ter Listina EU o temeljnih pravicah in Sodišče EU. Po njegovem mnenju Ustava in Ustavno sodišče z uveljavljanjem evropskega prava ne smeta izgubiti in v praksi ne izgubljata svojega pomena. Zavzema se za takšno tekmovanje med tremi sodišči, ki bo vodilo do višjih standardov varstva pravic, in za takšno realizacijo Lizbonske pogodbe, ki bo ob upoštevanju posebnosti Sodišča EU prispevala k okrepitvi ESČP kot najvišjega varuha človekovih pravic v Evropi. Opozarja na zahtevnost sprememb, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, in se zavzema za sočasno reformiranje področja varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, torej od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

V korist delavca

Janez Novak, 20.8.2010

Delovna razmerja

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2010Članek obravnava institut "v korist delavca" s treh vidikov: materialnopravnega, procesnopravnega, pa tudi z vidika razlage nejasnih pravnih podlag in določenih dejstev. Po splošnih ugotovitvah je najprej obravnavan pojem, nato normativna ureditev v Sloveniji, v nekaterih drugih državah in v Nemčiji. Učinki instituta "v korist delavca" se pokažejo šele v praksi. Zato je predmet članka obravnavan tudi z vidika slovenske sodne prakse (Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Višje sodišče), Sodišča evropskih skupnosti in nemške sodne prakse. Namen instituta "v korist delavca" je kolikor se da izenačiti šibkejši položaj delavca v razmerju do delodajalca. Ker pomeni ureditev "v korist delavca" izjemo od pravila, tega pojma ni dovoljeno široko razlagati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Višja sila in merila za njeno določitev

Aljoša Dežman, 20.8.2010

Obligacije

Aljoša Dežman, Podjetje in delo, 5/2010Avtor se v članku ukvarja z merili za določanje višje sile. Pri tem obravnava tako stališče iz rimskih pravnih virov kot stališče moderne pravne doktrine in sodne prakse. Višja sila je pravni institut neposlovnega obligacijskega prava, kjer pomeni razbremenilni razlog objektivne odgovornosti iz nevarne stvari ali dejavnosti. Glede kriterijev ugotavlja, da se višja sila v slovenskem pravu presoja po abstraktnem, vendar ne absolutnem merilu. Sklepno primerja višjo silo z naključjem kot pravno obliko.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Vsebina PID št.5/2010

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010 GLAVNE PRAVNE ZNAČILNOSTI LISTIN
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

Posredniška provizija pri zavarovalnem posredovanju

Urška Zupančič, 20.8.2010

Obligacije

Urška Zupančič, Podjetje in delo, 5/2010Avtorica je v prispevku želela prikazati, da obstoječa ureditev plačila posredniške provizije pri zavarovalnem posredovanju povzroča konflikt interesov med zavarovalnimi posredniki in zavarovalci. Zavarovalni posredniki posledično ne delujejo nepristransko in predvsem v interesu zavarovalca, kar je tudi temeljni cilj, ki je postavljen pri opravljanju storitve zavarovalnega posredovanja. V drugem delu prispevka je podana primerjalnopravna ureditev področja plačila posredniške provizije na Finskem ter v sklepnem delu predlog možnosti za spremembo ZZavar. Predlagani sta dve spremembi, in sicer prva, ki z obveznim razkritjem plačila za zavarovalno posredovanje zavarovalcu delno odpravlja navedeni konflikt, in druga, ki ga odpravlja v celoti, z dolžnostjo plačila za zavarovalno posredovanje s strani zavarovalca.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄5

SODBA SODIŠČA (TRETJI SENAT) V ZADEVI KOMISIJA PROTI NEMČIJI, C-160

Avtor ni naveden, 20.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2010Neizpolnitev obveznosti države - Javna naročila storitev - Člena 43 ES in 49 ES - Direktivi 92/50/EGS in 2004/18/ES - Javna reševalna služba - Nujni reševalni prevoz in kvalificirani prevoz bolnikov - Zahteva po preglednosti - Člen 45 ES - Dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javne oblasti - Člen 86(2) ES - Storitve splošnega gospodarskega pomena"
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(56) 5(15) 3-4(19)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2010(134)
> Februar(15) > April(15) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(56) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov