Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 134)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Revizorji in izdelava posebnih in izrednih revizorskih poročil ter revizijskih mnenj o primernosti menjalnih razmerij, denarnih doplačil in nadomestil in odpravnin manjšinskim delničarjem

Marjan Odar, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marjan Odar, Podjetje in delo, 6-7/2010Pri posebni in izredni reviziji, pa tudi pri reviziji menjalnega razmerja ter pri revidiranju denarnih odpravnin izključenim manjšinskim delničarjem gre za revizije oziroma revizijske postopke, ki niso revizija računovodskih izkazov. Navedeni revizijski posli se opravijo po določbah Mednarodnih standardov revidiranja, Mednarodnih standardov poslov dajanja zagotovil in Mednarodnih standardov sorodnih storitev. Seveda mora imenovani revizor pri tovrstnem revidiranju dosledno upoštevati tudi ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj

Miha Juhart, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2010Finančna zavarovanja v zadnjem času pridobivajo pomen in postajajo pomemben steber finančnega sistema. Povečana uporaba finančnih zavarovanj pa zahteva tudi primerno in zanesljivo pravno ureditev. Evropska komisija je na ta izziv odgovorila z Direktivo 2002/47, o finančnih zavarovanjih, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o finančnih zavarovanjih. Avtor obravnava dva pomembnejša materialnopravna problema, povezana z izvrševanjem finančnih zavarovanj. Direktiva in ZFZ poudarjata potrebo po hitrem in neformalističnem načinu izvrševanja finančnih zavarovanj z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja okužbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Avtor je zaznal nekatere težave pri uresničevanju prodaje zaradi poplačila. Posebna pravila finančnih zavarovanj dovoljujejo tudi prisvojitev finančnega instrumenta, ki je predmet finančnega zavarovanja. Tudi v tem primeru je avtor našel nekatere pravne ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost. Te so podobne tistim iz znanega primera Cukurova Finance International Limited in Cukorova Holding AS proti Alfa Telecom Turkey Limited, na katerega opozarja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev v praksi

Marjeta Švab-Širok, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marjeta Švab-Širok, Podjetje in delo, 6-7/2010Na področju pravosodnega sodelovanja je prišlo do precejšnjih sprememb in napredka. Pravosodno sodelovanje ne poteka več s posredovanjem Ministrstva za pravosodje, temveč neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi. Pri tem veljajo načela medsebojnega zaupanja in priznavanja. Pri uresničevanju tovrstnega sodelovanja v praksi so pomemben dejavnik in hkrati ovira različne notranje pravne ureditve ter neposredno komuniciranje (zaradi različnih jezikov in prevajanja). Z namenom, da se ponudi pomoč pri pravosodnem sodelovanju in se to olajša ter pospeši, sta bila ustanovljena Evropska pravosodna mreža in Eurojust.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vpliv odločitev ESČP na odločanje Ustavnega sodišča

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010EKČP je "živ mehanizem", ki se nenehno razvija v sodni praksi ESČP, zato je nujno, da nacionalna sodišča pri razlagi vsebine posameznih konvencijskih pravic upoštevajo sodno prakso ESČP. Iz prispevka izhaja, da se Ustavno sodišče zaveda svoje vloge na tem področju: v številnih primerih je pri razlagi vsebine posamezne človekove pravice upoštevalo prakso ESČP, čeprav je ni izrecno citiralo. V številnih primerih se je izrecno sklicevalo na EKČP in sodno prakso ESČP in v nekaterih od njih je dalo posamezni pravici širšo vsebino, kot izhaja iz Ustave, ter se pri tem oprlo na prakso ESČP. Ker EKČP zagotavlja zgolj minimalne standarde varstva človekovih pravic, pa avtorica zagovarja stališče, da se v primeru, ko iz odločitev ESČP izhaja restriktiven pristop, na njegovo prakso ne bi smeli sklicevati kot na argument za zožujočo razlago človekovih pravic, ki jim Ustava priznava širše varstvo kot EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvodne misli za razpravo

Lojze Ude, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči

Aleš Galič, 6.10.2010

Človekove pravice

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2010Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov

Bojan Podgoršek, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2010Spremenjeni zakon o zemljiški knjigi uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Predlog lahko vloži le profesionalni pooblaščenec: odvetnik, notar ali državni pravobranilec. Tudi vročitve profesionalnim pooblaščencem se opravijo elektronsko. V triletnem prehodnem obdobju pa bo lahko pridobitelj lastninske pravice na nepremičnini vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist tudi na zapisnik pri sodišču. Priloge predloga se obvezno pretvorijo v elektronsko obliko. Zakonske spremembe prilagajajo pravila zemljiškoknjižnega postopka elektronskemu okolju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Emina Mulalić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Emina Mulalić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava novo ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, s poudarkom na primerjavi predpostavk izpodbijanja s staro ureditvijo. Med gospodarskimi subjekti se še vedno pojavljajo vprašanja o ustreznosti in dosegu ureditve izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, predvsem v povezavi z gospodarsko krizo. V novi ureditvi sta objektivna in subjektivna predpostavka izpodbijanja urejeni ožje in določneje, kot ju je urejal prej veljavni zakon oziroma kot je njuno vsebino oblikovala sodna praksa pri uporabi pravil starega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Omejitve pri javnem financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena: gospodarske javne službe v primežu prava EU

Aleš Ferčič, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2010V tem prispevku avtor obravnava nekatera aktualna vprašanja glede razlage prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 106. člena PDEU, upoštevajoč referenčno zadevo Altmark Trans in prakso, ki ji je sledila, prav tako pa obravnava pravne posledice, ki (lahko) nastopijo, če ima konkretno javno financiranje naravo državne pomoči oziroma če pride do kršitve pravil o državnih pomočeh. Avtor prispevek konča s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki se nanašajo na nerešena teoretična vprašanja in probleme v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Tržni inšpektorat med varstvom potrošnikov in zatiranjem nelojalne konkurence

Andrejka Grlić, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Andrejka Grlić, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku zagovarja tezo, da sta področji varstva potrošnikov in nelojalne konkurence, čeprav na prvi pogled povsem različni, zelo prepleteni. S sprejetjem tako imenovane potrošniške zakonodaje, katere namen je varstvo potrošnikov, se sočasno postavlja tudi temelj zdrave konkurenčnosti. V prispevku avtorica opozarja na potrebo po koreniti reformi predpisov s področja nelojalne konkurence, saj je sedanja ureditev nepregledna in nekonsistentna, kar ne prispeva k učinkovitemu zatiranju nelojalne konkurence in posledično tudi varstvu potrošnikov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava

Joža Velkaverh, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Joža Velkaverh, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku avtorica predstavi spremembe materialnopravnih pravil, ki jih prinaša novela ZZK-1C. Sprejetje novele zakona je posledica uvedbe popolne informatizacije poslovanja zemljiške knjige, zato spremembe in dopolnitve pretežno sledijo cilju zagotoviti ustrezno pravno podlago za delovanje zemljiške knjige v novem okolju. Zakonodajalec je priložnost izkoristil tudi za odpravo določenih nejasnosti, ki so se pojavile v praksi zemljiškoknjižnih sodišč. Čeprav sta nova podoba zemljiške knjige in njeno poslovanje močno spremenjeni, pa spremenjena materialnopravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne prinašajo bistvenih vsebinskih novosti, saj kot izvedbena pravila še zmeraj temeljijo na enakih načelih in izhodiščih stvarnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila zemljiškoknjižnega postopka

Katarina Vodopivec, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Katarina Vodopivec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava informatizacijo poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo. Gre za nova pravila zemljiškoknjižnega postopka po noveli ZZK-1C (veljati naj bi začela 15. novembra 2010) - vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, elektronsko vročanje, elektronski spis. Zaradi informatizacije se spreminja postopek dodeljevanja zemljiškoknjižnih zadev po okrajnih sodiščih. Novela ZZK-1C uvaja elektronski izvirnik sklepa in informatizirano zbirko listin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (antitrust in koncentracije)

Peter Grilc, 6.10.2010

Varstvo konkurence, cene

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek obravnava izbrane probleme, vlogo in funkcije konkurenčnega prava in politike v obdobju gospodarske krize. Prvi del je namenjen historičnemu pogledu na politiko in pravo konkurence v obdobju gospodarske krize, zlasti v času velike depresije v ZDA in medvojne krize v Nemčiji. Obravnava ureditev in regulatorne odzive ter odzive organov za varstvo konkurence v obdobju sedanje krize, ločeno za področje antitrusta in koncentracij. Obdelani so ugovori oziroma poizkusi podjetij, da bi v času krize zmehčali pravila in politiko konkurence, posebej pa argument obrambe padlega podjetja (failing firm defense), argument porušene konkurence in izključevalno ravnanje. Obravnava tudi nekatera temeljna načela konkurenčnega prava in politik, zlasti z vidika zahtev po "sproščeni" uporabi pravil in politik.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Malo delo in prožne oblike dela v prenovljeni delovni zakonodaji

Darja Senčur-Peček, 6.10.2010

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava prožne oblike zaposlovanja, predvsem atipične pogodbe o zaposlitvi (pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku) in malo delo. Predstavljena je veljavna zakonska ureditev atipičnih pogodb o zaposlitvi in dejanske razmere na trgu dela, nato pa so nakazane potrebne zakonske spremembe. Prikazana je tudi predlagana zakonska ureditev malega dela in ocenjena njena ustreznost, tudi ob primerjavi z nemško ureditvijo neznatne zaposlitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Glose o zlorabi pravnega pozitivizma, pravne oblike in prepovedi zlorabe pravice

Marijan Pavčnik, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2010Pozitivistično spoznavanje pravnega (normativnega) okvira je bistvena predpostavka, ki omogoča, da pravno odločamo o konkretnih primerih. Vsebinsko napolnjevanje pravnega (normativnega) okvira (razumevanje in razlaga pravnih besedil) in izbira med več možnostmi, ki prihajajo v poštev, presegata pravni pozitivizem in njegov pristop k pravu. - Zloraba pravnega akta kot oblike je na primer podana tedaj, ko je zakonska tvarina urejena z ustavnim zakonom, ki ni predmet ustavnosodne presoje. Pravno nesprejemljivo je tudi izvrševanje pravice, ki se hoče skriti za navidezno dopustnim ciljem. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti korelativne. Mera prava je vselej tudi mera do drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(56) 5(15) 3-4(19)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2010(134)
> Februar(15) > April(15) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(56) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov