Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 134)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Revizorji in izdelava posebnih in izrednih revizorskih poročil ter revizijskih mnenj o primernosti menjalnih razmerij, denarnih doplačil in nadomestil in odpravnin manjšinskim delničarjem

Marjan Odar, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marjan Odar, Podjetje in delo, 6-7/2010Pri posebni in izredni reviziji, pa tudi pri reviziji menjalnega razmerja ter pri revidiranju denarnih odpravnin izključenim manjšinskim delničarjem gre za revizije oziroma revizijske postopke, ki niso revizija računovodskih izkazov. Navedeni revizijski posli se opravijo po določbah Mednarodnih standardov revidiranja, Mednarodnih standardov poslov dajanja zagotovil in Mednarodnih standardov sorodnih storitev. Seveda mora imenovani revizor pri tovrstnem revidiranju dosledno upoštevati tudi ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ali potrebujemo spremembe delovne zakonodaje in kakšne

Barbara Kresal, 6.10.2010

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava vprašanje, ali so potrebne spremembe delovne zakonodaje in če so, kakšni naj bi bili glavni cilji in načela nove ureditve delovnih razmerij. Kot možni cilji so oprede-ljeni: prožna varnost (flexicurity), upoštevanje staranja prebivalstva, zagotavljanje minimalnih pravic delavcev, usklajenost z mednarodnimi delovnopravnimi standardi in pravom EU, usklajenost z relevantno zakonodajo drugih področij (socialna varnost itd.), povečanje učinkovitosti delovnopravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Splošna odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe po ZGD-1

Peter Podgorelec, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava v članku splošno odškodninsko odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi, kot je urejena v 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pomemben poudarek daje pravilu proste podjetniške presoje, ki z zakonom sicer ni izrecno urejeno, vendar bi ga morala tudi pri nas uveljaviti sodna praksa. Obravnavana so tudi temeljna vprašanja uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Odškodninski in drugi zahtevki znotraj povezanih družb v dejanskem ter pogodbenem koncernu

Marijan Kocbek, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava pravna razmerja med povezanimi družbami v dejanskem in pogodbenem koncernu ter varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb. V tej zvezi analizira institute v ZGD-1, ki posebej v dejanskem koncernu varujejo manjšinske delničarje pred prikrajšanji njihove družbe, ki jih povzroči obvladujoča družba s škodljivimi navodili. Najpomembnejši institut pri tem so tako imenovani izravnalni zahtevek odvisne družbe, subsidiarno pa odškodninski zahtevki zoper obvladujočo družbo in njene zastopnike. Posebno vlogo ima poslovodstvo odvisne družbe, ki mora v poročilu o odvisnosti razkriti vsa prikrajšanja odvisne družbe, sicer je samo odškodninsko odgovorno. V pogodbenem koncernu so manjšinski delničarji varovani s posebnim institutom nadomestila in odpravnine že v fazi sklenitve pogodbe o obvladovanju. Upnike pa varuje dolžnost obvladujoče družbe, da krije odvisni družbi izgubo, nastalo v času izvrševanja podjetniške pogodbe. Poleg tega zakon določa tudi odškodninsko odgovornost zastopnikov obvladujoče in odvisne družbe, če kršijo zakonske standarde dolžnega skrbnega delovanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Novi časovni in stroškovni okviri izvršilnega postopka

Damjan Orož, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Damjan Orož, Podjetje in delo, 6-7/2010Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) se v večjem delu spreminja ureditev prve faze izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe. Upniku je olajšano vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče določene podatke o dolžnikovem premoženju pridobi samo z vpogledom v evidence. K pospešitvi izvršilnega postopka bo prispevala tudi takojšnja izvršljivost na podlagi izvršilnega naslova, tj. poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če bo dovoljena izvršba na denarna sredstva pri banki in bo upnik izvršilni naslov priložil k predlogu za izvršbo. Pri izvršilnih sredstvih je malo sprememb. Poglavitna je, da je izvršba zdaj dovoljena na vseh računih dolžnika pri banki. Če dolžnik prenese poslovanje na drugo banko, sodišče o dovolitvi izvršbe na to banko ne odloči več s sklepom, temveč novi banki le odredi nadaljnjo izvršbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah

Saša Prelič, 6.10.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/2010V članku je obravnavano upravičenje imetnikov deležev, da pod določenimi pogoji deleže prenesejo na družbo in zahtevajo plačilo denarne odpravnine. Ta bi morala biti taka, da bi zagotavljala, da se premoženjski položaj imetnikov deležev ne spremeni. Primernost denarne odpravnine je dopustno kontrolirati v posebnem sodnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vsebina PID št.7/2010

Avtor ni naveden, 6.10.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Transakcijski stroški v pogodbenem pravu

Meta Ahtik, 6.10.2010

Obligacije

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2010Ob odsotnosti transakcijskih stroškov bi stranke v skladu s Coasovim teoremom vedno oblikovale popolno pogodbo, za katero je značilno, da predvideva vsa mogoča naključja in je hkrati učinkovita. Transakcijski stroški so vedno prisotni, zato oblikovanje popolne pogodbe ni mogoče. Od njihove relativne velikosti pa je odvisen izbor pogodbene oblike. V članku so prikazani vzroki obstoja transakcijskih stroškov in predstavljene njihove posledice za oblikovanje različnih pogodbenih oblik. Vzroki obstoja transakcijskih stroškov so v veliki meri upoštevani v obligacijskem pravu, ki sanira številne okoliščine, ki transakcijske stroške povečujejo. Med njimi so določbe o poslovni sposobnosti, ki jo mora za neki posel imeti pogodbenik, določbe o sanaciji problemov informacijske asimetrije in oportunističnega obnašanja strank, ki odpravljajo posledice zmote in prevare. Transakcijski stroški nadalje opredeljujejo način pogodbenega sodelovanja, ki se razvije med strankami. Najenostavnejši tržni način, značilen za klasične pogodbe, je omejen na generične predmete pogodbe z mnogo substituti. Če je za predmet pogodbe značilna večja specifičnost, se razvijejo kompleksnejše oblike pogodb. Ob občasnih transakcijah se v pogodbeni odnos vključi tretja oseba, ki opravlja funkcijo neodvisnega razsodnika, v primeru večje pogostosti tovrstnih transakcij pa se med strankama bodisi razvije specifično relacijsko razmerje, za katero je značilno, da se njegova vsebina oblikuje dinamično, nanjo pa vplivajo dolgoročni odnosi med strankami, ali pa pride do odločitve za združitev poslovanja v okviru enega subjekta (vertikalna integracija).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uzance in dobri poslovni običaji (ekonomska perspektiva)

Branko Korže, 6.10.2010

Obligacije

Branko Korže, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v uvodnih poglavjih obravnava pomen ekonomske analize v postopku pravnega urejanja gospodarskopravnih razmerij in pri implementaciji formalnih virov gospodarskega prava v praksi. Izhodišče razprave je državna ureditev s tržno-socialnim družbenoekonomskim sistemom, iz katerega avtor izhaja pri iskanju odgovora na vprašanje o pomenu in učinkih ekonomske analize na področju gospodarskega prava. V osrednjem delu razprave avtor na podlagi analiziranja pravne narave in vsebine dobrih poslovnih običajev ter uzanc utemeljuje postavljeno tezo, da ekonomska analiza dobrih poslovnih običajev oziroma uzanc kot formalnih pravnih virov nima nobenih učinkov, ne v fazi njihovega oblikovanja oziroma spreminjanja ne pri njihovi implementaciji in ne v postopkih reševanja sporov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov

Bojan Podgoršek, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2010Spremenjeni zakon o zemljiški knjigi uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Predlog lahko vloži le profesionalni pooblaščenec: odvetnik, notar ali državni pravobranilec. Tudi vročitve profesionalnim pooblaščencem se opravijo elektronsko. V triletnem prehodnem obdobju pa bo lahko pridobitelj lastninske pravice na nepremičnini vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist tudi na zapisnik pri sodišču. Priloge predloga se obvezno pretvorijo v elektronsko obliko. Zakonske spremembe prilagajajo pravila zemljiškoknjižnega postopka elektronskemu okolju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Nova pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava

Joža Velkaverh, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Joža Velkaverh, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku avtorica predstavi spremembe materialnopravnih pravil, ki jih prinaša novela ZZK-1C. Sprejetje novele zakona je posledica uvedbe popolne informatizacije poslovanja zemljiške knjige, zato spremembe in dopolnitve pretežno sledijo cilju zagotoviti ustrezno pravno podlago za delovanje zemljiške knjige v novem okolju. Zakonodajalec je priložnost izkoristil tudi za odpravo določenih nejasnosti, ki so se pojavile v praksi zemljiškoknjižnih sodišč. Čeprav sta nova podoba zemljiške knjige in njeno poslovanje močno spremenjeni, pa spremenjena materialnopravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne prinašajo bistvenih vsebinskih novosti, saj kot izvedbena pravila še zmeraj temeljijo na enakih načelih in izhodiščih stvarnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvod v pogodbeno pravo (ekonomska analiza pogodbenega prava)

Kovač Mitja, Zajc Katarina, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja pogodbenega prava. Uvodoma pojasni ekonomski pomen izmenjave in njene posledice za gospodarstvo kot celoto. V nadaljevanju se osredini na pregled ekonomske funkcije pogodbenega prava, torej na tista ključna dispozitivna in kogentna pravila, ki omogočajo učinkovito urejanje pogodbenih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkrivanje informacij: bistvena zmota in prevara

Mitja Kovač, 6.10.2010

Obligacije

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira zakonsko ureditev bistvene zmote in prevare. Glavne ugotovitve so: (1) Načeloma mora informacije pripraviti in posredovati tisti, ki lahko to naredi z najnižjimi stroški. (2) Izjema od dolžnosti razkritja informacij velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. (3) Dolžnost poštenega ravnanja pri izražanju golih mnenj in pri dajanju drugih nepreverljivih izjav je nepotrebna. (4) Razlika med laganjem in prikrivanjem informacij je irelevantna. (5) Prav nobene potrebe ni po ločenih doktrinah glede zmote, prevare in skrite napake - potrebna je enotna doktrina o dolžnosti razkritja informacij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravne omejitve ukrepov za izhod iz krize

Rajko Pirnat, 6.10.2010

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava omejitve, ki jih pravo postavlja zakonodajalcu pri pravnem urejanju ukrepov, potrebnih za izvedbo različnih reform oziroma prilagoditev. Te izhajajo tudi iz tako imenovane izhodne strategije Vlade RS, vendar vsaka sprememba v pravni urediti spreminja vzpostavljena pravna razmerja in posega v pravice. Problem izhaja iz dejstva, da je pravo hkrati v stoletjih in tisočletjih pridobljena izkušnja človeka o tem, kako reševati spore med ljudmi in tudi urejati njihova razmerja, na drugi strani pa tudi instrument oblasti za novo urejanje družbenih razmerij. Omejitve, ki jih pravo postavlja oblasti, izvirajo prav iz njegove narave, da je hkrati name-njeno tudi omejevanju, ne le izvrševanju oblasti. Ker gre pri spremembah za spreminjanje družbenih razmerij v času, se pravne omejitve nanašajo zlasti na pravo in nepravo retroaktivnost zakonov in drugih predpisov. V okviru prave retroaktivnosti, ki je praktično v celoti z ustavo prepovedana, avtor obravnava tako imenovani primer Lex Kramar, ki je po njegovem mnenju razlog za zaskrbljenost nad tem, koliko zakonodajalec upošteva pravne omejitve. Ne-prava retroaktivnost je sicer bolj kompleksno vprašanje in omejitve zakonodajalca, ki izvirajo iz 2. člena Ustave, so manj toge in trdno določene. Kljub temu dosedanja praksa Ustavnega sodišča daje dovolj jasne omejitve glede poseganja v upravičena pravna pričakovanja, ki se bo pojavljalo zlasti v povezavi s strukturnimi reformami.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj

Miha Juhart, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2010Finančna zavarovanja v zadnjem času pridobivajo pomen in postajajo pomemben steber finančnega sistema. Povečana uporaba finančnih zavarovanj pa zahteva tudi primerno in zanesljivo pravno ureditev. Evropska komisija je na ta izziv odgovorila z Direktivo 2002/47, o finančnih zavarovanjih, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o finančnih zavarovanjih. Avtor obravnava dva pomembnejša materialnopravna problema, povezana z izvrševanjem finančnih zavarovanj. Direktiva in ZFZ poudarjata potrebo po hitrem in neformalističnem načinu izvrševanja finančnih zavarovanj z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja okužbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Avtor je zaznal nekatere težave pri uresničevanju prodaje zaradi poplačila. Posebna pravila finančnih zavarovanj dovoljujejo tudi prisvojitev finančnega instrumenta, ki je predmet finančnega zavarovanja. Tudi v tem primeru je avtor našel nekatere pravne ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost. Te so podobne tistim iz znanega primera Cukurova Finance International Limited in Cukorova Holding AS proti Alfa Telecom Turkey Limited, na katerega opozarja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Repo posli in dogovori o izravnavi v slovenskem pravu

Rok Rozman, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Rok Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2010Repo posel je produkt finančne prakse, pri katerem se prodajalec in kupec dogovorita o prodaji finančnih instrumentov in hkrati o povratnem terminskem odkupu istih finančnih instrumentov. Pojavlja se lahko tudi kot specifična oblika financiranja, pri čemer so za primer kršitve pogodbenih obveznosti ali nastop insolventnosti predvidene pravne posledice dogovora o izravnavi. Ne glede na dejstvo, da se tovrstni posli običajno sklepajo na osnovi mednarodno uveljavljenih standardiziranih pogodb, je njihova pravna veljavnost, vključno z dogovorom o izravnavi, zagotovljena tudi v okviru slovenske zakonodaje, in sicer ob sklepanju, izvršitvi zavarovanja ter v primerih začetka in trajanja postopkov zaradi insolventnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Menica v izvršbi

Tomaž Keresteš, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku obravnava menico v izvršbi. Pri tem se osredini predvsem na menico kot verodostojno listino. Po uveljavitvi novele ZIZ-H imajo menični upniki na voljo dva postopka za uveljavitev meničnih terjatev. Lahko predlagajo običajni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je hiter in v katerem ni treba priložiti menice, omogoča pa poplačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga možnost je postopek izvršbe na podlagi predložene menice, ki je posebna vrsta postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zanj je značilno, da mora upnik menico sodišču predložiti, omogoča pa poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Zakon sicer določa, da mora biti sklep izdan v roku petih dni, je pa vprašanje, ali bodo sodišča takšen rok lahko upoštevala tudi v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pomen sodne prakse za razvoj delovnega prava

Marta Klampfer, 6.10.2010

Delovna razmerja

Marta Klampfer, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku je prikazan vpliv, ki ga imata ustavnosodna praksa in praksa delovnih sodišč, bodisi neposredno bodisi posredno, na razvoj delovnega prava, predvsem na urejanje instituta prenehanja delovnega razmerja po prej veljavni delovnopravni zakonodaji, kakor tudi na razvoj instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi po novi delovnopravni zakonodaji. Po naši pravni ureditvi skrbi za enotno sodno prakso Vrhovno sodišče RS, zato je za razvoj delovnega prava posebej pomembna njegova praksa. Pomen argumenta precedensa seveda ni le v zagotavljanju enakosti pred zakonom, temveč tudi pravne varnosti, saj zagotavlja jasnost in predvidljivost sodnega odločanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko poslovanje in elektronski podpis v evropskem in slovenskem pravu

Jorg Sladič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek analizira pojem elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa s stališča primerjave s klasično papirno obliko. Pri tem poudari vlogo oblike in vlogo podpisa v pravnem prometu. Avtor pride do sklepa, da elektronsko poslovanje pomeni le, da namesto papirja uporabljamo elektronske medije. Pravni problemi, s katerimi se srečujemo v elektronskem poslovanju, se ne razlikujejo od pravnih problemov, ki jih poznamo že iz klasičnega poslovanja v fizični obliki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Direktiva 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih in njen pomen za evropsko zasebno pravo

Damjan Možina, 6.10.2010

FINANČNI PREDPISI

Damjan Možina, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor predstavlja Direktivo 2002/47/ES o finančnih zavarovanjih. Opredelitvi področja uporabe sledi predstavitev materialnega prava zavarovanja obveznosti. Kot pomembni novosti sta obravnavani pravica prejemnika zavarovanja, da si na podlagi dogovora prilasti predmet zavarovanja, ter pravica, da predmet zavarovanja na podlagi dogovora uporablja in z njim razpolaga. Kratkemu orisu posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnem postopku, predstavitvi kolizijskega prava finančnih zavarovanj in novosti, ki jih prinaša sprememba direktive v letu 2009, sledi obravnava pomena Direktive za evropsko zasebno pravo. Direktiva je redek primer evropske zakonodaje na področju stvarnega prava in je podlaga za njen nadaljnji razvoj, tako na ravni pozitivnega prava kot akademskih projektov za prihodnost evropskega zasebnega prava.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(56) 5(15) 3-4(19)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2010(134)
> Februar(15) > April(15) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(56) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov