Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 134)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

IZBIRA UPRAVLJALCA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA IN PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU

Vesna Kranjc, 15.12.2010

Uprava, PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 8/2010Sodišče EU (veliki senat) je v zadevi C-271/08, Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji, dne 15. julija 2010 odločilo, da je pogodba za storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja za delavce občinskih javnih služb javno naročilo ter da občinske uprave ali podjetja, ki so naročniki, teh poslov ne morejo oddajati neposredno osebam, ki so navedene v kolektivni pogodbi, ki med drugim ureja preoblikovanje dela plače v pokojninsko zavarovanje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji

Bratina Borut, Pašić Polona, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Polona Pašić, Podjetje in delo, 8/2010V prispevku avtorja predstavita novosti na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti v Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v slovenski zakonodaji (predvsem v Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ZUKN, Uradni list RS, št. 38/2010) in avtonomnih pravnih virih. Predstavljene so še novosti Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki je bil nazadnje dopolnjen 8. decembra 2009, in Evropske smernice korporativnega upravljanja za nejavne družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (državne pomoči)

Peter Grilc, 15.12.2010

Varstvo konkurence, cene

Peter Grilc, Podjetje in delo, 8/2010Članek je drugi del članka Konkurenčno pravo v obdobju gospodarske krize (antitrust in koncentracije), ki je bil objavljen v prejšnji številki. Obravnava ozadja in vzroke finančne krize in odzive Komisije na državne pomoči držav članic ter njene pravne akte v zvezi s tem. Posebej obravnava normativno podlago za presojo tovrstnih državnih pomoči in prakso pred finančno krizo, v tako imenovanem nesistemskem obdobju, in analizira člen 87(3)(c) PES (107. člen PDEU) in smernice R & P. Nadaljuje s tako imenovanim sistemskim obdobjem in analizira nov začasni pravni okvir za državne pomoči, v tem kontekstu pa novosti in odmike glede na prejšnje obdobje ter temeljne poteze, temeljna načela, nediskriminatornost, nujnost in sorazmernost. Dodana je kratka analiza postopkovnih vprašanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Zakonski rezervni sklad delniške družbe

Gregor Drnovšek, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2010Zakonski rezervni sklad je operand, ki ga sestavljajo tako kapitalske kot tudi zakonske rezerve. Napaja se lahko iz več virov, zakon pa je poskrbel za letno dovajanje čistega dobička v zakonske rezerve in s tem za njegovo kontinuirano vzdrževanje. Njegova uporaba je omejena, pri njej pa je treba upoštevati njegovo višino in druge sestavine lastnega kapitala. Kršitve določb, ki urejajo njegovo dotiranje in uporabo, vodijo do ničnosti letnega poročila.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Statusno preoblikovanje javnih zavodov po predlogu novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS)

Bojan Tičar, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Bojan Tičar, Podjetje in delo, 8/2010Avtor analizira prehodni režim predloga novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS) in predstavi pravne okvire za preoblikovanje javnega zavoda v druge statusne oblike. Na začetku pojasni statusni in javnofinančni zakonski okvir javnih zavodov. Nadaljuje z analizo pravil preoblikovanja javnih zavodov de lege lata in de lege ferenda. Postopek preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo je še posebej zahteven, ker se smiselno uporabljajo postopki korporacijskega preoblikovanja d. d. v d. o. o. Avtor sklene s pregledom posledic preoblikovanja javnega zavoda v kapitalsko družbo in z odprtimi vprašanji prehodnih določb predloga Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Posebnosti finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih

Miodrag Đorđević, 15.12.2010

Civilni sodni postopki

Miodrag Đorđević, Podjetje in delo, 8/2010Namen prispevka je opozoriti na posebnosti pravne ureditve finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih, na posebne določbe 11. do 14. člena ZFZ. V preostalem namreč navedene določbe ne izključujejo uporabe določb ZFPPIPP o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Poročilo o Dnevih slovenskih pravnikov 2010

Avtor ni naveden, 15.12.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010Dnevi slovenskih pravnikov, tokrat že šestintrideseti, so potekali od 14. do 16. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založbe, d. o. o. Program Dnevov je bil obširen in raznolik, potekal je v 12 sekcijah, dveh okroglih mizah in javni tribuni.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

STVARNO KAZALO

Avtor ni naveden, 15.12.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010(Podjetje in delo) A ACTIO PRO SOCIO * presoja sodišča o odškodninski odgovornosti uprave delniške družbe (korporacijska fiducija in mandat) - 48/1 ANTITRUST glej konkurenčno pravo B BANČNA GARANCIJA * antagonistični učinki "poroštev na prvo zahtevo" - 247/2 BANČNIŠTVO * glavne pr
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

PREGLED AVTORJEV IN NJIHOVIH PRISPEVKOV V LETU 2010

Avtor ni naveden, 15.12.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010(prva številka pomeni stran, druga pa številko letnika) AHTIK, Meta: - Transakcijski stroški v pogodbenem pravu - 1441/6-7 AMBROŽIČ, Borut: - Družbeno odgovorno podjetništvo kot rešitev iz krize - 141/1 BALAŽIC, Vladimir: - Novosti pri ureditvi položaja upraviteljev - 1242/6-7 BRATI
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Vsebina PID št.8/2010

Avtor ni naveden, 15.12.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010stran 1453 Peter Grilc KONKURENČNO PRAVO V OBDOBJU GOSPODARSKE KRIZE (DRŽAVNE POMOČI) COMPETITION LAW DURING THE TIMES OF ECONOMIC CRISIS (STATE AIDS) stran 1470 Miodrag Đorđević POSEBNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ V INSOLVENČNIH POSTOPK
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Mednarodnopravni argumenti zoper plinske terminale v Tržaškem zalivu v luči prava EU

Marko Pavliha, 15.12.2010

Civilno pravo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 8/2010Prispevek lahko služi kot del argumentacije v postopku pred Komisijo in Sodiščem EU zoper načrtovane plinske terminale v izjemno občutljivem Tržaškem zalivu, ki ga bo najverjetneje Slovenija prisiljena sprožiti proti Italiji. Avtor izhaja iz mednarodnega prava v luči prava EU, pri čemer posebno pozornost posveča pravu morja, vključno s konvencijo ZN o pravu morja (UNCLOS) in Barcelonsko konvencijo. Slovenska stališča je mogoče podkrepiti tudi s pomorskim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

Učinkovitost sodstva - primerjalni pogled

Zajc Katarina, Markelj Luka, 15.12.2010

Sodišča

Katarina Zajc, Luka Markelj, Podjetje in delo, 8/2010Članek obravnava merjenje učinkovitosti sodstva po svetu. Naprej predstavi družbene stroške, povezane z neučinkovitim delovanjem sodstva, potem pa predstavi in analizira merila in ukrepe, ki jih posamezne države sprejemajo za motiviranje učinkovitega delovanja sodstva. Po Sloveniji so predstavljena merila za merjenje storilnosti in učinkovitosti sodišč ter sodnikov tudi v ZDA in nekaterih evropskih državah, Nizozemski, Nemčiji, Finski, Švedski ter Veliki Britaniji. Avtorja ugotavljata, da je Slovenija z zadnjo novelo Zakona o sodiščih stopila na pot, ki so jo ubrale že nekatere druge države na svetu, v katerih se je projekt merjenja in spremljanja kakovosti sodstva zelo obnesel. Seveda pa bo veliko vlogo odigral tudi Sodni svet RS, katerega naloga je izdelava novih meril za merjenje kakovosti dela sodnikov za oceno sodniške službe ter meril za merjenje in spremljanje kakovosti dela sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

SODBA SODIŠČA (PRVI SENAT) V ZADEVI EVROPSKA KOMISIJA PROTI PORTUGALSKI REPUBLIKI, C-171/08 Z DNE 8. JULIJA 2010

Avtor ni naveden, 15.12.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2010"Neizpolnitev obveznosti države - Člena 56 ES in 43 ES - Prosti pretok kapitala - Prednostne delnice ('golden shares') države Portugalske v družbi Portugal Telecom SGPS SA - Omejitve pridobitve deležev in upravljanja privatizirane družbe - Državni ukrep"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄8

SODELOVANJE NADZORNEGA SVETA PRI POTRJEVANJU LETNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA

Saša Prelič, 15.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 8/2010Uprava gospodarske družbe X, d. d., je pripravila letni gospodarski načrt za poslovno leto 2009. Ta je tudi po opravljeni strokovni analizi in revizorskemu poročilu s strani pooblaščenega revizorja, državnega notranjega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij izdelan skladno z zahtevanimi načeli in standardi ter je najboljši ekonomsko možen in torej realen načrt predvidenih prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida, ki ga je mogoče doseči glede na obstoječe objektivne parametre ekonomskih dejavnikov, ki pogojujejo letošnje poslovanje družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Sklepanje pogodb po internetu v sodni praksi Sodišča EU - od pristojnosti do odgovornosti

Verica Trstenjak, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava pravna vprašanja, povezana z elektronskim poslovanjem, natančneje vprašanja glede pristojnosti v primeru sporov iz pogodb, sklenjenih po internetu, vprašanja odgovornosti potrošnika pri odstopu od pogodbe in vrnitve stvari, kupljene po internetu, in vprašanja glede plačil pri sklepanju pogodb po internetu. Avtorica predstavi pravno ureditev na teh področjih in analizira najpomembnejše zadeve iz sodne prakse Sodišča EU, na primer zadeve C-585/08, Pammer, C-144/09, Hotel Alpenhof, C-489/07, Messner in C-205/07, Gysbrechts. Sklepno avtorica obravnava tudi nekatere primere tožb proti državam članicam zaradi neizpolnitve obveznosti pri sklepanju pogodb na daljavo in varstva zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izvršljiv notarski zapis

Vesna Rijavec, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku so predstavljeni najpomembnejši elementi izvršljivega notarskega zapisa s poudarkom na soglasju zavezanca z neposredno izvršljivostjo in na vlogi notarskega zapisa pri zavarovanju in utrditvi obveznosti. Pomembna je ugotovitev, da neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki in nekaterih posebnih bančnih poslih ne more biti zaradi nedoločenosti terjatve oziroma izvršilnega naslova, ker ob izdaji zapisa zavezanec še ne more podati soglasja v povezavi s konkretno znano terjatvijo. Namesto z maksimalno hipoteko je mogoče nedoločene bodoče in pogojne terjatve zavarovati z neakcesornim zemljiškim dolgom. Avtorica opozarja na dodatne dolžnosti notarja pri upoštevanju ozadja pri sklepanju nepremičninskih pravnih poslov in tudi na druge elemente za zagotavljanje pravne varnosti. Prikazane so možne pomanjkljivosti notarskega zapisa in načini njihove odprave s tožbo ali v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravimo

Jože Mencinger, 6.10.2010

Uprava

Jože Mencinger, Podjetje in delo, 6-7/2010Podatki o javni porabi ne podpirajo "samoumevnosti", da imamo prevelik javni sektor; njegov delež v BDP je za članico EU ravno pravšen. Tudi zdajšnji proračunski primanjkljaj in rast javnega dolga sta normalni posledici krize, populistično "varčevanje" z odpuščanjem zaposlenih v javnem sektorju in prehitro zmanjševanje primanjkljaja lahko krizo le poglobita in podalj-šata. Po klasifikaciji javnih izdatkov COFOG je Slovenija povsem "evropska", nad povprečjem EU27 so "dobre" dejavnosti: izobraževanje, rekreacija in kultura, okolje, zdravstvo in socialna varnost, zaostajajo pa "slabe": državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu. Po zaposlenosti Slovenija za povprečjem EU27 močno zaostaja v administraciji in zdravstvu, prehiteva pa ga v šolstvu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zloraba postopkov sprejemanja splošnih pravnih aktov

Albin Igličar, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2010O zlorabi prava oziroma materialnih in procesnih pravic govorimo, ko pravice uporabljamo v nasprotju z njihovim družbenim namenom. Kadar izvršujemo svojo pravico samo zato, da posegamo v pravico drugega, se pojavljajo primeri zlorabe pravice. Med bistvene elemente pravne kulture spada tudi načelo, da je treba pravico izvrševati v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pravica vzpostavljena (institucionalizirana). Namen pravice je najbolj razviden iz njenega interesnega ozadja. Širše družbeno gledano je namreč pravica opredeljena kot pravno zavarovani interes. Zato prihaja do zlorabe pravice, kadar nekdo uveljavlja svojo pravico, ne da bi sledil v njej zajetemu interesu, ampak jo izvršuje v nasprotju z njeno interesno vsebino in s tem posega v pravice drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Glose o zlorabi pravnega pozitivizma, pravne oblike in prepovedi zlorabe pravice

Marijan Pavčnik, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2010Pozitivistično spoznavanje pravnega (normativnega) okvira je bistvena predpostavka, ki omogoča, da pravno odločamo o konkretnih primerih. Vsebinsko napolnjevanje pravnega (normativnega) okvira (razumevanje in razlaga pravnih besedil) in izbira med več možnostmi, ki prihajajo v poštev, presegata pravni pozitivizem in njegov pristop k pravu. - Zloraba pravnega akta kot oblike je na primer podana tedaj, ko je zakonska tvarina urejena z ustavnim zakonom, ki ni predmet ustavnosodne presoje. Pravno nesprejemljivo je tudi izvrševanje pravice, ki se hoče skriti za navidezno dopustnim ciljem. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti korelativne. Mera prava je vselej tudi mera do drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(14) 6-7(56) 5(15) 3-4(19)
2(15) 1(15)

Leto objave

< Vsi
2010(134)
> Februar(15) > April(15) > Junij(19) > Avgust(15) > Oktober(56) > December(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov