Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Odškodninska odgovornost poslovodje d. o. o.

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Revident (tožena stranka) uveljavlja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno uporabili določbe ZPP o tako imenovani edicijski dolžnosti. Postavljene trditve tožene stranke so bile zelo splošne, listine, ki naj bi jih potrjevale, pa niso bile dovolj individualizirane. ZPP v določbah 227. člena govori o listini, kar pomeni individualno določeno listino (lahko tudi več individualno določenih listin), zato ne zadostuje splošno sklicevanje na listine določene vrste. Zaradi splošnosti postavljenih trditev ni bilo mogoče uporabiti določbe petega odstavka 227. člena ZPP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Pravni vidiki položaja ciljne družbe glede skrbnega pregleda

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 2/2014Avtorja predstavljata postopek skrbnega pregleda. Najprej se osredinita na vprašanje pristojnosti za odločanje o dopustitvi skrbnega pregleda v ciljni družbi ter nadaljujeta z iskanjem odgovora na vprašanje, ali je skrbni pregled ciljne družbe pravica ali samo privilegij prevzemne družbe. Nazadnje se posvetita še obsegu informacij, ki jih pristojni organi ciljne družbe potencialnim prevzemnikom v okviru skrbnega pregleda sploh lahko dajo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Ničnost pogodbe o prodaji d. o. o. tik pred prenehanjem

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Določba 86. člena OZ je načelne narave in ni izčrpna, zato je v primeru, ko že sam zakonik predpisuje ničnost pogodbe (in pogoje za izrek ničnostne sankcije), treba uporabiti tovrstno konkretno pravno normo. Ne glede na 92. člen OZ mora načeloma zainteresirana stranka, ki opozarja na ničnost določene pogodbe, dejstva v zvezi s tem vsaj ustrezno zatrjevati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Vsebina PID št.2/2014

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014stran 223 Jure Košar Vpliv ukrepov za sanacijo bank na korporacijske predpise The Impact of Measures for Bank Recovery on the Corporate Regulation stran 238 Primož Feguš Najemna pogodba med gospodarskimi subjekti v obliki neposred
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Prenos terjatev iz delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Povzetek dejanskega stanja V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženčev nekdanji delodajalec, družba M., d. o. o., s katero je bil toženec v delovnem razmerju za opravljanje dela trgovinskega poslovodje od 15. 1. 2006 do 14. 4. 2007, od toženca zahtevala plačilo odškodnine v višini
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kazenskopravno varstvo patentov - nekateri pravno-ekonomski in primerjalnopravni vidiki

Sara Remškar, 15.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Intelektualna lastnina

Sara Remškar, Podjetje in delo, 2/2014Patent je pravica intelektualne lastnine, ki varuje izum. Njegovo varstvo se primarno zagotavlja v civilnih postopkih, sekundarno pa na upravnem in kazenskem področju. Teorija ekonomske analize prava ugotavlja, da kazenskopravno varstvo (ekonomsko gledano) ni potrebno, kadar je mogoče s civilnim postopkom doseči, da storilec internalizira stroške kaznivega dejanja. Namen prispevka je analiza vprašanja, ali je kazenskopravno varstvo v primeru kršitve patenta sploh smiselno, pri čemer avtorica temelje postavi s teoretičnim konceptom smiselnosti kazenskopravnega varstva patentov ter primerjavo dveh modelov kazenskopravnega varstva v praksi - kontinentalnega sistema in sistema common law, ki problematiko različno obravnavata. Sledi še aplikacija ugotovitev na slovensko ureditev in predlog ureditve pri nas.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Vpliv ukrepov za sanacijo bank na korporacijske predpise

Jure Košar, 15.4.2014

Banke, zavodi

Jure Košar, Podjetje in delo, 2/2014Finančna kriza je zahtevala takojšnji odziv države predvsem na področju sprememb bančne in javnofinančne zakonodaje. Avtor se ukvarja z vplivom tako sprejetih novih predpisov, in sicer novele J Zakona o bančništvu in Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, na dva temeljna korporacijska predpisa, Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o prevzemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Najemna pogodba med gospodarskimi subjekti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Primož Feguš, Podjetje in delo, 2/2014Eden izmed pravnih inštrumentov za zaščito pred dolžniki je neposredno izvršljiv notarski zapis. V prispevku je predstavljena njegova prednost na področju izpraznitve in izročitve poslovnih prostorov, ki jih je posamezni gospodarski subjekt oddal v najem, čez čas pa se je izkazalo, da je najemnik neplačnik in da svoje obveznosti (plačevanje najemnine in stroškov uporabe poslovnih prostorov) ne izpolnjuje. Danes je marsikateremu podjetniku najemnina, ki jo prejema od oddajanja poslovnih prostorov v najem, pomemben vir prihodkov, s katerimi financira svoje obstoječe kratkoročne ali dolgoročne obveznosti. Problem so tako imenovani kronični neplačniki (ponavadi zelo spretni in iznajdljivi), ki so pri udejstvovanju v gospodarstvu ugotovili, da so jim različni zakonski predpisi (med drugim tudi ZPSPP) in dolgotrajnost sodnih postopkov "pisani na kožo", saj lahko zelo dolgo opravljajo gospodarsko dejavnost v najetih poslovnih prostorih, ne da bi plačevali najemnino.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kazenska sankcija za opustitev zakonske dolžnosti odsvojitve in umika lastnih delnic

Marijan Kocbek, 15.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2014Ali je prekršek družbe in poslovodstva po 685.a členu ZGD-1 zgolj opustitev dolžnosti odsvojitve ali umika lastnih delnic, ki so bile sicer zakonito pridobljene, v presežku nad 10 odstotkov, ali velja to tudi za nezakonito pridobljene lastne delnice? Pri opredelitvi prekrška namreč 685.a člen ne vključuje opustitve dolžnosti po prvem odstavku 250. člena ZGD-1.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Plačila članom uprav delniških družb

Jasna Rakuljić Zelov, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jasna Rakuljić-Zelov, Podjetje in delo, 2/2014Plačila članom uprav so v svetu in pri nas ena najbolj razburljivih tem, saj so po javnem mnenju njihove plače previsoke, plače drugih zaposlenih pa prenizke. V managerski pogodbi, ki jo vsak član uprave sklene z delniško družbo, je ena najpomembnejših sestavin določitev njegovih prejemkov. Prejemki uprave delniške družbe morajo biti javno objavljeni v letnem poročilu delniške družbe, in sicer za vsakega člana uprave posebej. Višina prejemkov (fiksnih in variabilnih) naj bi bila v sorazmerju z nalogami člana uprave, finančnim stanjem družbe in v skladu s politiko prejemkov. Vrsta prejemkov je določena v Zakonu o gospodarskih družbah in v avtonomnih virih stanovskih organizacij (priporočila, kodeksi, kriteriji). V teh predpisih pa ni izrecne določbe o tem, ali lahko uprava prejme plačila tudi od tretjih fizičnih in pravnih oseb ali ne. Slovenska in nemška zakonodaja glede tovrstnih plačil nimata izrecnih določb, zato načeloma niso prepovedana. Vendar pa ta plačila lahko hitro pomenijo korupcijo, posledica so lahko slabe poslovne odločitve uprave, ki lahko nato vodijo družbo v stečaj ali likvidacijo. V zvezi s plačili tretjih oseb slovenske sodne prakse ni. V praksi so mnoge uprave prejemale visoka plačila, obenem pa izčrpavale družbe do propada, medtem ko so drugi zaposleni prejemali nizke plače ali pa plač sploh niso prejemali. Nadzorni sveti torej na tem področju niso opravili svojega dela.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Izvršba - odgovornost aktivnega družbenika prodane d. o. o. tik pred prenehanjem

Avtor ni naveden, 15.4.2014

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2014Ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Kodeks upravljanja javnih delniških družb - primerjava med slovenskim in angleškim kodeksom

Nataša Mlakar, 15.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Nataša Mlakar, Podjetje in delo, 2/2014Kodeks upravljanja javnih delniških družb vsebuje avtonomna pravila, ki zajemajo standarde in priporočeno prakso dobrega korporacijskega upravljanja ter postavljajo konkretnejše smernice za učinkovito vodenje in upravljanje gospodarskih družb. Avtorica obravnava in primerja slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet decembra leta 2009, in angleški The UK Corporate Governance Code, sprejet septembra leta 2012. Medtem ko je v Veliki Britaniji uveljavljen enotirni sistem upravljanja (javnih) delniških družb, lahko pri nas delničarji avtonomno izberejo bodisi dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom bodisi enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. Poleg sistema upravljanja se kodeksa upravljanja družb bistveno razlikujeta tudi pri participaciji zaposlenih in njihovi vlogi pri upravljanju delniških družb. V prispevku so predstavljene tudi druge pomembne stične in razlikovalne točke.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Davčno obravnavanje pravih in nepravih tristranskih poslov v sistemu DDV

Maruša Pozvek, 15.4.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Podjetje in delo, 2/2014Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo z vidika davčne obravnave med najzahtevnejše. Posebej problematični so nepravi tristranski posli, pri katerih je en člen fizična oseba, ali ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež zunaj EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so goljufije in utaja davkov.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄2

Slovenska praksa odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDAVP-2

Kolar Iztok, Kuralt Tomaž, 15.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Iztok Kolar, Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 2/2014Postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 velja za najuspešnejši projekt davčnega organa (DURS) v zadnjih letih. Namen tako imenovanega projekta "Prijava premoženja" je preprečevanje davčnih utaj na področju dohodnine. Z njim se ugotavlja nesorazmerno trošenje ali pridobivanje premoženja davčnih zavezancev v primerjavi z njihovimi prijavljenimi dohodki. Davčni organ za pridobivanje informacij in podatkov o finančnih aktivnostih davčnih zavezancev izvaja davčne preiskave. DURS opravlja davčne preiskave za razkritje zavezancev, pri katerih se utemeljeno sklepa o sumu neprijavljenih dohodkov. Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru se materialno dokazno breme prevali na davčnega zavezanca, ki mora na podlagi ugotovitev preiskave davčnega organa dokazati izvor svojega premoženja. Obrnjeno dokazno breme kot nujen pravni institut v davčnih postopkih se kaže kot zelo učinkovit, saj davčnim zavezancem navadno ne uspe prepričljivo dokazati že obdavčenega ali neobdavčljivega vira premoženja. Skoraj vsi davčni inšpekcijski nadzori se tako končajo z visoko odmero davčnih obveznosti. O zakonitosti in pravilnosti postopkov nadzora pri projektu "Prijava premoženja" je bilo že večkrat presojano v upravnih sporih in revizijah, vendar sta Upravno in Vrhovno sodišče do zdaj vse tožbe zavrnila kot neutemeljene.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
2(14)

Leto objave

< Vsi 2014 April

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GHIJ K LM NOP QR SŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov