Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Kaznivo dejanje pranja denarja

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Besedilo kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu KZ in po 245. členu KZ-1, po katerem stori kaznivo dejanje pranja denarja, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se sicer delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element. Ta element je storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja. Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora takega premoženja, in na takšno posledico pristane.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Uporaba uredbe Bruselj I ratione temporis

Jerca Kramberger Škerl, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerca Kramberger-Škerl, Podjetje in delo, 3-4/2014Vprašanje uporabe uredbe Bruselj I ratione temporis ostaja aktualno tudi po desetletju od njenega sprejetja, predvsem zaradi poznejšega pristopanja novih držav članic k EU in s tem podaljševanja prehodnega obdobja, v katerem velja posebno pravilo 66. člena uredbe. Vprašanje se postavlja tudi pri uporabi pravil o mednarodni pristojnosti, posebej pa je odgovor lahko zapleten, kadar gre za priznanje in izvršitev sodb. Za priznanje in izvršitev sodbe, izdane v drugi državi članici, je uredbo mogoče uporabiti le, če je v času izdaje sodbe veljala tako v državi izvora kot v zaprošeni državi. Tudi v tem primeru pa je uporaba uredbe avtomatična le, če se je tudi sodni postopek v državi izvora začel potem, ko je uredba v obeh državah že veljala. Če je bil postopek začet pred tem datumom, je uredbo mogoče uporabiti le, če je sodišče v državi izvora utemeljilo svojo mednarodno pristojnost na podlagi okoliščin, ki jih kot podlago za mednarodno pristojnost ureja tudi uredba Bruselj I, ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki je takrat veljala med državama. Če je bila torej sodna odločba izdana v času, ko uredba še ni veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi, je treba za njeno priznanje in izvršitev uporabiti nacionalne predpise, v Sloveniji ZMZPP ali morebitne mednarodne pogodbe. Prav tako se uredba ne uporablja, če je bila sodba sicer izdana, ko je uredba veljala v obeh državah, vendar se je postopek začel pred tem, mednarodna pristojnost sodišča, ki je sodbo izdalo, pa ni temeljila na bilateralni pogodbi ali na okoliščini, ki jo uredba Bruselj I določa kot temelj pristojnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Odškodninska odgovornost bonitetnih agencij investitorjem

Jurij Lampič, 1.6.2014

Obligacije

Jurij Lampič, Podjetje in delo, 3-4/2014Prispevek se ukvarja z vprašanjem odškodninske odgovornosti bonitetnih agencij investitorjem, ki se pri svojih investicijskih odločitvah zanesejo na pravilnost bonitetne ocene ter pri tem utrpijo škodo. Navedene so nekatere značilnosti sodobnih finančnih trgov in poslovnega modela bonitetnih agencij, ki vplivajo na presojo okoliščin, ko bo uveljavljanje odgovornosti mogoče. Analizirane so potencialne zakonodajne podlage civilne odgovornosti bonitetnih agencij v ZDA, na ravni Evropske unije, v Nemčiji ter v Sloveniji. Obravnavane in ovrednotene so nedavne reforme regulatornih režimov v ZDA in EU in novejša sodna praksa v ZDA, kjer sodišča postopoma začenjajo upoštevati negativno vlogo bonitetnih agencij pri nastanku globalne finančne krize. Po primerjalnem pregledu je mogoče ugotoviti, da so trenutne reforme kljub določenim (sistemskim) pomanjkljivostim razmeroma skromen, a vseeno dobrodošel korak k povečevanju pravnih možnosti za investitorje v njihovih zahtevkih proti bonitetnim agencijam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Prenehanje delovnega razmerja prokuristu

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Družbi se postavlja vprašanje, ali mora glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pristojni organ družbe odpoklicanemu prokuristu odpovedati pogodbo o zaposlitvi ali pogodba o zaposlitvi preneha z odpoklicem. Postavlja se tudi vprašanje, kako razumeti določbo, da družba odpoklicanemu prokuristu ponudi ustrezno zaposlitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Nasprotna izpodbojna tožba iz 255. člena OZ

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Nasprotna izpodbojna tožba iz 255. člena OZ kot obrambno sredstvo na podlagi ugovora za razliko od samostojne izpodbojne tožbe ni vezana na rok iz prvega odstavka 257. člena OZ, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Neupravičena obogatitev v švicarskem in slovenskem pravu

Laura Šiftar, 1.6.2014

Obligacije

Laura Šiftar, Podjetje in delo, 3-4/2014V evropskem prostoru sta uveljavljena dva sistema instituta neupravičene obogatitve, in sicer francoski in nemški. Tako slovensko kot švicarsko pravo neupravičene obogatitve temeljita predvsem na nemškem civilnem zakoniku, zato sta ureditvi instituta neupravičene obogatitve v obeh državah zelo podobni. V Sloveniji in Švici velja unitaristični sistem neupravičene obogatitve z generalno klavzulo. Glede na način nastanka neupravičene obogatitve pravna teorija v obeh državah razlikuje različne položaje neupravičene obogatitve. Povračilni zahtevek ima v obeh pravnih ureditvah obogatitveno naravo, in ne vrnitvene. Razlike se pojavljajo zlasti pri ureditvi zastaranja povračilnih zahtevkov, pri ureditvi pravil, ki se nanašajo na položaje, ko je treba zaradi neupravičene uporabe predmeta obogatitve nadomestiti vrednost te uporabe, in pri ureditvi nasprotnega zahtevka neupravičeno obogatenega za povrnitev stroškov, ki jih je imel s predmetom obogatitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Načeli sorazmernosti in pro rata temporis

Janez Novak, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janez Novak, Podjetje in delo, 3-4/2014Članek obravnava načelo/test sorazmernosti, ki je pogosto uporabljen v praksi našega Ustavnega sodišča, prav tako pa tudi v praksi Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V zvezi z njim so pomembne tudi ugotovitve in stališča nekaterih drugih sodišč, na primer nemškega Zveznega delovnega sodišča (BAG). Načelo sorazmernosti pomeni, da je pri tehtanju obsega posega v določeno pravico ali obveznosti treba presoditi, ali je poseg primeren/ustrezen za dosego določenega cilja, ali je poseg nujen in ali uporabljeno merilo prizadeti osebi ne nalaga čezmerne obremenitve. Vsebina tega načela je z nebistvenimi različicami sprejeta pri sojenju vseh navedenih sodišč in je eno temeljnih meril pri sodnem odločanju. Primeri iz prakse slovenskih delovnih sodišč kažejo, da je načelo sorazmernosti premalo uporabljeno in upoštevano. Načelo pro rata temporis je, če sodimo po dostopnih virih, v slovenski teoriji in sodni praksi praktično neznano. Načelo pomeni, da se obseg določene pravice (na primer dolžina letnega dopusta) prizna glede na časovno izvajanje določene pravice ali obveznosti (na primer glede na dolžino delovnega časa ali delovnega razmerja), v razmerju do primerljivega delavca, ki dela poln delovni čas. Snov je obravnavana v štirih poglavjih: pojem, pravna ureditev, sodna praksa, posebnosti v delovnih sporih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Nova pravna ureditev materinskega, očetovskega in starševskega dopusta

Barbara Kresal, 1.6.2014

Delovna razmerja

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 3-4/2014Novi zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, sprejet v Državnem zboru aprila 2014, poleg nove terminologije uvaja tudi nekaj vsebinskih sprememb v ureditev materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. Direktiva 2010/18, ki jo je treba prenesti v notranji pravni red, zagotavlja delavkam in delavcem individualno pravico do starševskega dopusta v trajanju najmanj štirih mesecev, ki naj bo načeloma neprenosljiva pravica, vsaj en mesec pa mora biti neprenosljiv. Gre za enega od ukrepov, ki imajo namen spodbujati večjo enakost med spoloma in bolj enakomerno izrabo dopustov obeh od staršev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Učinkovitost postopka presoje koncentracije z vidika priglasitelja

Jana Bolta, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jana Bolta, Podjetje in delo, 3-4/2014Članek obravnava učinkovitost postopka presoje koncentracije v nacionalnem pravu. Na podlagi trenutne ureditve podjetje priglasi koncentracijo konkurenčnemu organu šele po izvedbi vseh glavnih aktivnosti. V primeru prepovedi koncentracije s strani konkurenčnega organa odprava učinkov nastale koncentracije pomeni za priglasitelja ogromno nepotrebnih stroškov in porabljenega časa. Avtorica presoja učinkovitost postopka presoje koncentracije na podlagi štirih kriterijev, in sicer možnosti predhodnih posvetovanj s konkurenčnim organom, trenutka priglasitve koncentracije, časa trajanja postopka in sredstev za preprečevanje protikonkurenčnih učinkov. Ocena učinkovitosti je podana na podlagi primerjalne analize z ureditvijo v Evropski uniji in Veliki Britaniji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

Darja Senčur Peček, 1.6.2014

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 3-4/2014Ker delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, se postavlja vprašanje, do kakšne višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela so upravičeni delavci tega delodajalca. Gre predvsem za dilemo, ali lahko višino povračila stroškov ureja podjetniška kolektivna pogodba, če je ne more, pa za vprašanje, ali je treba glede višine povračila stroškov uporabiti Uredbo ali neposredno Zakon o delovnih razmerjih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Vinkulacija delnic v statutu

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F je tako po drugem odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi - ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razlastitev v Sloveniji z nekaterimi vidiki razlastitve v Nemčiji in Italiji

Stockbauer Zagorac Tina, Vlačič Patrick, 1.6.2014

Obligacije

Tina Stockbauer Zagorac, Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 3-4/2014Namen prispevka je ugotoviti, koliko se sistemi razlastitve v Sloveniji, Nemčiji in Italiji med seboj razlikujejo in kje imajo podobne rešitve. V prispevku je podrobno obravnavana slovenska ureditev prisilnega pridobivanja nepremičnin, ki jo v nekaterih glavnih delih primerjava z ureditvijo razlastitve v drugih državah s primerljivim pravnim redom, in sicer s sistemom razlastitve v nemškem in italijanskem pravnem redu. Zaradi lažje primerjave se v prispevku osredinjava na štiri glavne vidike razlastitve: pravno podlago, javno potrebo ali javni interes, postopek in odškodnino.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Kaduciteta v delniški družbi

Primož Novak, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Novak, Podjetje in delo, 3-4/2014Delničarji imajo kot družbeniki delniške družbe le eno glavno obveznost, to je plačilo osnovnega vložka. Sankcije za neizpolnitev te glavne obveznosti so predvidene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Avtor poleg drugih sankcij podrobneje obravnava institut kaducitete (izključitev družbenika iz družbe zaradi nepravočasnega plačila osnovnega vložka), ki je najhujša sankcija, ki lahko prizadene družbenika. Bistven namen tega instituta je zagotoviti dejansko vplačilo vložkov. Na začetku sta na kratko predstavljena delniška družba ter institut osnovnega kapitala, ki se močno povezuje z institutom kaducitete. Predstavljena so tudi pomembna načela, ki dajejo okvir izključitvenemu postopku. Podrobneje je obravnavan kaducitetni postopek v delniški družbi v primerjavi z drugimi kaducitetnimi postopki.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Ponovno in večkratno odločanje o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička

Marijan Kocbek, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtor obravnava možnosti ponovnega in večkratnega odločanja o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička v d. d. in d. o. o. Pri tem analizira dve možnosti, s katerima lahko delničarji in družbeniki uresničijo takšno zamisel. S korporacijskopravnega vidika lahko to izpeljejo bodisi s spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička ali s sklepom o delitvi vmesne dividende. Pri tem so nekatere razlike med pravno ureditvijo d. d. in d. o. o. Avtor posebej opozarja na nedopustnost spreminjanja sklepa o uporabi bilančnega dobička, s katerim je bilo odločeno, da se bilančni dobiček uporabi za izplačilo dividend. V drugih primerih se lahko sklep o uporabi bilančnega dobička spremeni, dobiček pa se lahko deli tudi v obliki vmesne dividende. Ključne besede: bilančni dobiček, dividenda, sprememba sklepa, terjatev do izplačila dobička, vmesna dividenda
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Deset let slovenskega prilagajanja notranjemu trgu EU: izkušnje in izzivi

Janja Hojnik, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 3-4/2014S 1. majem 2014 je za Slovenijo in devet drugih držav članic minilo prvo desetletje v EU ter s tem tudi desetletje izkušenj s prilagajanjem načelom notranjega trga. Sodeč po odločitvah Sodišča EU Slovenija ni med resnimi kršiteljicami pravil notranjega trga. V zvezi s tem je bila namreč v zadnjih desetih letih obsojena samo enkrat. Slovenski državljani, podjetja in državni organi so si nabrali kar nekaj izkušenj s članstvom na notranjem trgu, tako pozitivnih kot negativnih. Članek podaja pregled nekaterih pravnih vidikov tega prilagajanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Razbremenilni razlogi poslovne odškodninske odgovornosti

Mitja Robin, 1.6.2014

Obligacije

Mitja Robin, Podjetje in delo, 3-4/2014V prispevku obravnavam razbremenilne razloge poslovne odškodninske odgovornosti po slovenskem Obligacijskem zakoniku (240. člen), s poudarkom na analizi različnih koncepcij poslovne odškodninske odgovornosti, ki jih je na podlagi razbremenilnih razlogov razvila slovenska pravna teorija. Starejša teorija je poslovno odškodninsko odgovornost štela za (postroženo) krivdno odgovornost, novejša teorija pa zagovarja objektivno koncepcijo, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji. Po tej se dolžnik razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni mogel (pravilno) izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, ki so zunaj njegove sfere. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da objektivni koncepciji sledijo tudi sodišča. Ugotavljam, da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne najpogosteje irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in zaradi dejstva, da bo končni rezultat v večini primerov enak, ne glede na koncepcijo. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin, ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti), kar moramo presojati po abstraktnih merilih - po standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težavna razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti zanje še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Predlog za revizijo direktive EU o pravicah delničarjev - modernizacija prava družb

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Z namenom nadaljnje modernizacije je Evropska komisija konec leta 2012 sprejela Akcijski načrt o prihodnjih pobudah na področju prava družb in korporacijskega upravljanja. Namen vseh načrtovanih aktivnosti je zagotoviti večjo konkurenčnost in rast gospodarskih družb. Rdeča nit vseh aktivnosti je spodbuditi in olajšati dolgoročno vključevanje delničarjev v strukturo korporacijskega upravljanja. "Pri tem bi morali imeti delničarji dodatne pravice, a bi morali hkrati prevzeti tudi polno odgovornost, s katero bodo zagotovili, da bo podjetje dolgoročno ostalo konkurenčno." Poleg tega pa je z vsebinskega vidika velik poudarek tudi na povečevanju preglednosti med gospodarskimi družbami in njihovimi delničarji ter tudi na poenostavitvi čezmejnih dejavnosti evropskih gospodarskih družb z učinkovitimi čezmejnimi transakcijami (cross - border operations), ki vključujejo prosti prenos sedeža gospodarske družbe znotraj držav članic EU, izboljšan in učinkovitejši mehanizem čezmejnih združitev ter omogočanje čezmejnih delitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2014

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014stran 399 Marijan Kocbek Ponovno in večkratno odločanje o izplačilu nerazporejenega bilančnega dobička Repeated and Multiple Decision-making on the Disbursement of Undistributed Balance Sheet Profit stran 407 Renata Zagradišnik So
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
3-4(19)
 

Leto objave

< Vsi 2014 Junij

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH IJK L MN OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov