Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 238)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Sklep DKOM št. 018-084/2019 o neizpolnjevanju referenčnega pogoja in vprašanje prenehanja pogodbe

Vesna Kranjc, 1.6.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2020Okvirno dejansko stanje - Naročnik - mestna občina (v nadaljevanju: MO) je izbiral koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin po postopku za oddajo javnega naročila. - Oddani sta bili dve ponudbi. MO je ponudbo družbe T zavrnila kot nedopustno, ponudbo družbe FS pa ocenila kot dopustno in z njo kot izbranim ponudnikom 14. 12. 2018 sklenila koncesijsko pogodbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄3-4

Koncesije na področju zdravstvene dejavnosti – arbitrarnost krajšanja trajanja zdravniških koncesij po ZZDej-K

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 1.6.2020

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 3-4/2020Povzetek: Z arbitrarnim posegom v pravnomočno pridobljene pravice zdravnikov koncesionarjev po določbah 41. člena ZZDej-K je država ravnala v nasprotju z več temeljnimi pravnimi garancijami, ki jih subjektom daje Ustava RS, še posebej s tistimi, določenimi v njenem 2. členu (načelo pravne države, vključno z načelom sorazmernosti; načelo socialne države), 33. členu (pravica do zasebne lastnine), 51. členu (pravica do zdravstvenega varstva), 155. členu (prepoved retroaktivnosti) in 158. členu (pravnomočnost). Po oceni avtorjev te problematike ne bi smelo prezreti tudi Ustavno sodišče, ko bo odločalo o ustavnosti in zakonitosti take ureditve. Ključne besede: zdravstvo, koncesije, zdravstvena dejavnost, ZZDej, zdravniki Title: Concessions in Health Services - A Legal Critique of Arbitrary Interventions According to Act Amending the Health Services Act (ZZDej-K) Abstract: According to the authors, Article 41 of ZZDej-K represents an arbitrary intervention into existing healthcare concessions in Slovenia that is contrary to some fundamental rights guaranteed by the Constitution in Art. 2 (the rule of law), Art. 33 (the right to private property), Art. 51 (the right to health care), Art. 155 (interdiction of retroactivity), and Art. 158 (finality of legal decisions). Keywords: health care, healthcare, concession, ZZDej, physicians
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

Polonca Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 2/2020Povzetek: Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec ter kakšne so vloge plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava. Ključne besede: status in položaj stranke v postopku, davčni postopek, zavezanec za davek, dolžnik, porok, stranski udeleženec, varstvo pravic, analiza sodne prakse Title: Recent Case Law on the Statuses and Positions of Parties in Tax Procedures Abstract: The question of who holds the status of a party and a position in a tax procedure is a crucial substantive and procedural matter, from which the rights and obligations of these persons follow. The article analyses the recent Slovenian case law in administrative dispute and constitutional review on these issues, by examining in detail who the taxable persons and taxpayers are, the roles of the legal successor, and especially the debtor, as well as other affected persons and parties'' representatives. It is clear from the examined court cases, including 32 decisions by the Supreme Court in the last five years, that it is not so much disputable who is liable for tax as t
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄2

Obdavčevanje digitalne ekonomije

Matjaž Kovač, 1.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 2/20201. Osnovne opredelitve 2. Korporacijsko obdavčevanje v digitalni ekonomiji 2.1. Področje uporabe 2.2. Pomembna digitalna prisotnost 2.3. Dobički, vezani na pomembno digitalno prisotnost 3. Davek na digitalne storitve 3.1. Predmet obdavčevanja digitalnih storitev 3.2. Davčni zavezanec 3
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc, 1.2.2020

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/20201. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot dobiček iz kapitala 3. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot prikrito izplačilo dobička 4. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot zloraba predpisov 5. Sklep Povzetek Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄3-4

Obdavčitev dediščin in daril: vpliv smrti starša na davčno oprostitev za pastorka

Jernej Podlipnik, 1.6.2019

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 3-4/2019Povzetek: Članek obravnava stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, po katerem oseba preneha biti pastorek v razmerju do svojega očima ali mačehe, če zaradi smrti njegovega starša preneha zakonska zveza med tem staršem in očimom ali mačeho. To stališče je slovensko Upravno sodišče zavzelo v zadevi, v kateri je odločalo o upravičenosti do davčne spodbude za pastorke. Avtor članka meni, da je taka razlaga nepravična, saj zanemarja možnost, da se med očimom oziroma mačeho ter pastorkom vzpostavi neodvisen družinski odnos. Čim dopustimo, da se lahko tak odnos vzpostavi, je treba pastorka šteti za družinskega člana mačehe ali očima, čeprav je zakonec že pokojen. V takem primeru je edina razlaga, ki je skladna s 53. členom Ustave Republike Slovenija, ta, da smrt ne povzroči prenehanja davčne oprostitve za pastorke. Ključne besede: davek, dediščina, darilo, davčna oprostitev, pastorek, družinsko načelo Title: Inheritance and Gift Taxation: Influence of a Parent’s Death on Stepchild’s Tax Exemption Abstract: This paper analyses the position of the Administrative Court of the Republic of Slovenia, according to which a person ceases to be a stepchild to his stepparent if the marriage between his parent and his stepparent ceases because of the death of his natural parent. The Slovenian Administrative Court took this position in a case where it ruled on entitlement to tax incentives for stepchildren. The author claims that this position is unfair as it ignores the possibility that an independent family relationship between a stepchild and a stepparent is established. As soon as we allow such a relationship to be established, we must consider the stepchild a family member of a stepparent, even though his spouse already died. In this case, the only interpretation that is in accordance with Article 53 of the Slovenian Constitution is that the death does not cause cessation of the tax exemption for stepchildren. Keywords:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila in davki

Avtor ni naveden, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2019V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄2

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb – po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek, 1.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, Obradovič Borko, 1.1.2019

Plače v negospodarstvu, PRORAČUN

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa. Ključne besede: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, javni uslužbenci, upokojitev, odpravnina Title: Some (Still) Unresolved Dilemmas Regarding the Compulsory Retirement of Public Servants Abstract: This paper analyses the provisions of ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, referring to the (as yet) unresolved dilemmas regarding the (compulsory) retirement of public servants, such as the formality and the conclusion of the agreement on the continuation of the employment relationship and related settlement. The authors are delivering the concluding solutions, taking into account the grammatical interpretation and the teleological context of the rule in force at that time. Keywords: ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, public servants, retirement, settlement
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Institut samoprijave v slovenski davčni ureditvi in praksi

mag. Marjan Špilar, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marjan Špilar, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Avtor v prispevku obravnava davčno samoprijavo, ki je predmet naše splošne davčne zakonodaje oziroma Zakona o davčnem postopku in pomeni določeno uravnoteženje strogim davčnim predpisom. Gre za poseben materialni davčni institut, katerega osnovni namen je privabiti zavezance za davek, da v zameno za oprostitev predpisane prekrškovne kazni izpolnijo svojo davčno obveznost, ki je iz kateregakoli razloga niso oziroma so jo le delno. Temeljna razlika med samoprijavo in drugimi davčnimi instituti, ki omogočajo kasnejšo izpolnitev davčnih obveznosti, je v tem, da je samoprijava dovoljena tudi takrat, ko zavezanec celo namerno ni pravilno ali sploh ni izpolnil davčne obveznosti, a si je kasneje premislil. Protidajatev za samoprijavo je oprostitev na prekrškovni ravni, ki sicer obstoja prekrška ne odpravlja, ga pa naredi nekaznivega. Zavezanec mora ob vložitvi samoprijave svojo realno davčno obveznost, povečano za predpisane obresti, izpolniti, sicer njeni učinki ne nastopijo. Samoprijava je v slovenski davčni zakonodaji normirana v Zakonu o davčnem postopku v dveh delih. Razmeroma stroge zakonske pogoje in način predložitve davčnega obračuna ali davčne napovedi na podlagi samoprijave ureja prvi, splošni del zakona. Izjeme od prekrška pri samoprijavi pa so določene v okviru kazenskih določb zakona. Samoprijava, ki omogoča storilcu prekrška oprostitev na prekrškovni ravni, ni dopustna za vse davčne prekrške, pač pa le za tiste, ki so povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in so določeni v Zakonu o davčnem postopku. Pri tem se samoprijava nanaša le na primere, kjer gre za prekršek, ki ga je zavezanec storil ob zakasneli predložitvi davčnega obračuna ali davčne napovedi zaradi premalo plačanega davka. Sicer pa slovenska pravna ureditev pozna institut samoprijave tudi v okviru Zakona o davku na dodano vrednost, ki se vsebinsko ne razlikuje od samoprijave v Zakonu o davčnem postopku, temveč gre zgolj za prilagodit
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Pravno neopredeljeni instituti ES o skupnem sistemu DDV in s tem povezana odstopanja pri načinu reševanja davčnih problemov v posameznih državah članicah EU

Pozvek Maruša, Kobal Aleš, 21.12.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Maruša Pozvek, Aleš Kobal, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je treba veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi, bodisi državi članici ali tretji državi. Nejasne definicije v direktivi o DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Če torej nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe, to lahko privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko povzročijo resne težave, kot je dvojno obdavčevanje ali to, da obdavčitve sploh ni. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV v mednarodni trgovini so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC-transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄8

Uporaba analogije v davčnem pravu

dr. Marko Ravljen, 21.12.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 8/2018Povzetek: Sodišča številnih držav so dolgo omejevala avtoriteto davčnega organa, da podobne zadeve obdavčuje na enak način. Pri tem so izhajala iz načela, da ni davka brez neposredno napisanega zakonskega določila (angl. no taxation without legal basis), ki so ga ponavljala kot mantro ter pri tem zavračala možnost uporabe teleološke razlage in analogije. Dejstvo je, da se lahko zakonske luknje pojavljajo v vseh (tudi davčnih) zakonih, saj vsevedni in nezmotljivi zakonodajalec ne obstaja. Vendar danes večina držav - in ta krog se širi s krepitvijo zavesti in potrebe po uporabi (v uvodnem stavku navedene) davčnopravne maksime - poudarja pomen boja proti davčnim zlorabam v obliki sklenjenih pravnih poslov, ki formalno izpolnjujejo dikcijo zakonske določbe, ne pa tudi njenega namena in duha.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Prekršek v zvezi z javnim naročanjem: razmerje med ZJN-3 in OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

PRORAČUN, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc, 1.7.2018

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(33) 7(4) 6-7(44) 5(28)
5-6(2) 4(1) 3(1) 3-4(43)
2(42) 1(40)

Leto objave

2020(5) 2019(5) 2018(14) 2017(11)
2016(16) 2015(11) 2014(13) 2013(5)
2012(9) 2011(14) 2010(3) 2009(8)
2008(5) 2007(15) 2006(16) 2005(4)
2004(6) 2003(12) 2002(13) 2001(7)
2000(9) 1999(14) 1998(1) 1997(5)
1996(2) 1995(6) 1994(2) 1993(3)
1992(3) 1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov