Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 234)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Ravnanja davčnih zavezancev v razponu od dovoljenega davčnega načrtovanja do kazensko pregonljive davčne utaje

Marko Ravljen, 1.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Ravljen, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Namen prispevka je osvetliti poseben položaj davčnega prava v pravnem redu. Davčno pravo je samostojna pravna materija in ni veja niti civilnega niti kazenskega prava; temelji (tudi) na lastnih pojmih (kot so dohodek, premoženje, promet), sprejema lastne zaključke in razvija lastno dogmatiko. Civilno in davčno pravo sta sorodni področji, ki presojata (popolnoma ali deloma) enak konkretni dejanski stan z drugačne perspektive in pod drugimi vrednostnimi predpostavkami. Davčno pravo torej ni posledica civilnega prava. Avtor tudi ugotavlja, da slovenski avtorji podajajo nekonsistentne razlage analiziranega pravnega področja "davčnega izogiba", ki kot širok pojem zajema celovito področje posameznikovega ravnanja od zakonitega do nezakonitega. Zaradi potrebe po konsistentni terminologiji avtor v članku postavlja (predvsem ob naslonitvi na nemško pravo) nove temelje ter uporablja izraz "davčna izognitev" za opredelitev legalnega ravnanja, izraz "davčno zaobidenje" za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ni kaznivo dejanje, ter izraz "davčna utajitev/utaja" za opredelitev ravnanja, ki pa je kaznivo dejanje. Avtor podrobneje analizira navedeni teoretični pogled s predstavitvijo teoretičnega primera "davka na okna" in njegovih praktičnih rešitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Javno naročanje in dovoljena sprememba lizinške pogodbe

Vesna Kranjc, 1.8.2018

PRORAČUN, Obligacije

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2018Lizinška družba je leta 2005 z osebo javnega prava, torej naročnikom po pravilih javnega naročanja, sklenila po tedaj veljavnih pravilih javnega naročanja pogodbo, s katero je lizinška družba pridobila v določenem deležu stavbno pravico na zemljišču naročnika ter se zavezala zgraditi objekt in ga predati v odplačni najem naročniku. Zgraditev objekta je financirala lizinška družba. Naročnik se je zato zavezal, da bo lizinški družbi plačeval najemnino do izteka pogodbe, to je do leta 2025, ko bi naročnik po plačilu vseh obrokov pridobil lastninsko pravico na celotnem objektu. Pogodba daje naročniku pravico, da še pred iztekom pogodbe predčasno odkupi objekt.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi Državne revizijske komisije

Marko Zupanc, 1.8.2018

PRORAČUN

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: V članku se bomo seznanili s prakso Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil v primerih, ko je ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) s primerjavo obstoječe prakse in s konkretnimi primeri odločitev pomagati razumeti, v katerih primerih je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in v katerih primerih ne). Naročnikom zato, ker bodo lahko ob ustreznih obrazložitvah odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je v večini primerov gotovo eden izmed bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc, 1.7.2018

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Prekršek v zvezi z javnim naročanjem: razmerje med ZJN-3 in OZ

Avtor ni naveden, 1.7.2018

PRORAČUN, Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2018Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina, 1.1.2018

PRORAČUN

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄8

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih)

Polonca Kovač, 1.10.2017

Upravni postopek in upravne takse, Davki občanov in dohodnina

Polonca Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Položaj stranke v upravnem postopku in vključevanje prizadetih sta ključni vprašanji za demokratičnost oblasti. Prispevek obravnava izbrane vidike s temi vprašanji povezanih institutov v splošni upravnoprocesni regulaciji, s poudarkom na posebnostih davčnih in inšpekcijskih postopkov. Pri tem se analizirajo teoretična in normativna izhodišča ter novejša praksa oziroma skozi podane sodne primere izpostavljene dileme, ki se nanašajo na status stranskega udeleženca. Glede na temeljni cilj davčnih in inšpekcijskih postopkov, ki so pretežno nadzorne narave in usmerjeni v varstvo javnega interesa ter večinoma posegajo v pravni položaj strank, je opozorjeno na pomen načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pooblastila uradnih oseb, ki te postopke vodijo, in pravice vseh prizadetih oseb ustrezno uravnotežiti, da se zadosti tako ustavnim garancijam slednjih kot učinkovitosti namena postopka. V prispevku se obravnava in kritično ovrednoti praksa iz upravnega spora in primerov izpred Ustavnega sodišča RS, ki v zadnjih letih razlagajo zadevna vprašanja, zlasti v davčni ali gradbeni inšpekciji. Analiza pokaže, da se pravice stranskih udeležencev neredko bodisi pretirano široko tolmačijo bodisi preveč ožijo, tako da se te osebe kljub izkazu prizadetosti pravnega interesa v celoti izključujejo iz postopka. Sklepno se predlaga sistemsko uravnoteženo razlaganje intervenience od primera do primera, ki bi vodilo v bolj enako varstvo pravic ter večjo predvidljivost in učinkovitost upravnih postopkov. Ključne besede: položaj stranke v upravnem postopku, stranski udeleženec, enako varstvo pravic, sorazmernost, davčni in inšpekcijski postopki, sodna praksa Title: Parties’ Inclusion between Theory and Practice of Administrative Procedure (with Emphasis on Tax and Inspection Procedures) Abstract: The position of a party in administrative procedure and inclusion of all affected persons are key issues of democratic authority. Thi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Dohodninska obravnava naknadnih vplačil - davčnopolitično ali ustavnopravno vprašanje?

Jernej Podlipnik, 1.8.2017

Davki občanov in dohodnina

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V eni od nedavnih sodb je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je obdavčitev oziroma neobdavčitev naknadnih vplačil zgolj davčnopolitično, ne davčnopravno vprašanje. Avtor v članku temu stališču nasprotuje, ker meni, da se z obdavčitvijo naknadnih vplačil krši temeljno ustavnopravno načelo na področju davčnega prava - načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, iz katerega je na področju obdavčitve dohodka izpeljano objektivno neto načelo. To načelo po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije zakonodajalcu nalaga, da z davkom na dohodek obdavči le dohodek, ki pomeni povečanje premoženja v določenem obdobju. Ključne besede: davki, naknadna vplačila, načelo plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, objektivno neto načelo, davčna politika, davčno pravo Title: Are Subsequent Payments to Equity from Personal Income Tax Perspective Tax Policy or Constitutional Law Issue? Abstract: In one of the recent judgements, the Slovenian Administrative Court has ruled that taxation or non-taxation of subsequent payments to equity is merely a tax policy question and not a tax law issue. In this article, the author argues that the view of the Slovenian Administrative Court is incorrect, because it violates the general constitutional tax principle - ability-to-pay principle and the objective net principle, which is derived from it in the field of taxing income. According to the view of the Slovenian Constitutional Court, this principle requires that only income (increase in assets over a certain period) can be taxed with income tax. Key words: taxes, subsequent payments to equity, ability-to-pay principle, objective net principle, tax policy, tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

In-house naročila, če je ponudnik odvisna družba več naročnikov

Vesna Kranjc, 1.8.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Vprašanji: 1. Ali so izpolnjeni pogoji, da pravna oseba s svojimi ustanovitelji (vsi so hčerinske družbe določene mestne občine) sklepa posle neposredno, brez izvedbe postopkov javnega naročanja, torej po pravilih za in-house naročila? 2. Ali so izpolnjeni pogoji, da določena oseba sklepa posle neposredno z mestno občino, ki je ustanovitelj vseh njegovih petih ustanoviteljev? Title: In-house Orders if the Provider is an Affiliated Company of Several Clients
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Davčna utaja in njena finančna preiskava

Primož Baucon, 1.6.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Davki občanov in dohodnina

Primož Baucon, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Popolno ali delno izogibanje davčnim obveznostim ter nepravočasno izpolnjevanje teh obveznosti in drugih povezanih obveznosti (dajatev) ne pomeni le kršitve pravnih norm, ampak povzroča tudi nedopustne posledice in protipravna stanja. Zaradi tega vse sodobne zakonodaje predvidevajo sistem davčnih kaznivih dejanj in kazenskih sankcij. Zaradi varstva fiskusa je treba zagotoviti pravilno uporabo materialnega davčnega in kazenskega prava, in to enako za vse storilce teh dejanj. Države pogosto zaostrujejo kazni zoper tiste, ki svojih davčnih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno. Avtor analiza glavne značilnosti in elemente kaznivega dejanja davčne utaje kot temeljnega fiskalnega kaznivega dejanja. Ukrepi (finančna preiskava), ki se izvajajo z namenom odkrivanja davčnih kaznivih dejanj, so ena izmed oblik davčne kontrole. Avtor opredeli pojem finančne preiskave in predstavi njene glavne značilnosti, metode, tehnike oziroma elemente. Ključne besede: davčna utaja (zatajitev), izogibanje plačevanja davkov, davčna goljufija, davčna kazniva dejanja, kaznivo dejanje, odkrivanje, dokazovanje, finančna preiskava Title: Tax Evasion and its Financial Investigation Abstract: A complete or partial evasion of the duty to pay taxes as well as an untimely fulfilment of this duty and of the other tax related duties (amounts) is not only a breach of the legal norms but it also causes wrongful consequences and unlawful situations. For the given reason, all the contemporary criminal legislations envision a system of the tax-related criminal offences and sanctions. In order to protect the fiscus, it is necessary to provide proper application of the substantive tax and criminal laws, and law should be applied equally to all perpetrators of these criminal acts. Countries often resort to tightening of criminal sanctions against those who do not fulfil their tax obligations on time. The author analyses the main features and elements of the criminal offence of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost naročnika do podizvajalca zaradi neunovčitve bančne garancije

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Obligacije, PRORAČUN

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Contracting Authority to the Subcontractor due to Unrealized Bank Guarantee Povzetek: Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice. Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije. Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 9/2015
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc, 1.4.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Zastaranje v davčnem pravu

Mojca Muha, 1.2.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Mojca Muha, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. Ob primerjavi zastaranja v davčnem pravu in ureditve na drugih področjih se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za pravilno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava. Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu Title: Prescription in Tax Law Abstract: Prescription is a legal institution which is also historically well-established in all fields of law as an expression of the principle of legal certainty. The comparison of prescription in tax law and in other fields of law shows the greatest similarities between the wordings of the laws in the fields of tax law and misdemeanour law; however, the findings of legal doctrine from the field of private law also need to be considered due to the historical development of prescription in the fields of civil law and tax law, and also due to the similarity of the obligation, which is the object of prescription in both aforementioned fields of law. Key words: prescription in tax law, prescription in other fields of law, legal provisions pertaining to prescription in tax law
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Ali je ponudba za javno naročilo nedopustna, ker bianko menica ni žigosana

Vesna Kranjc, 1.2.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2017Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Odškodninska odgovornost uprave banke za slabe (obnovljene) kredite

Avtor ni naveden, 1.2.2017

Obligacije, Banke, zavodi

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄1

Specialne določbe o dodatnih gradnjah v ZJN-3 - med spremembo pogodbe o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo in postopkom s pogajanji brez predhodne objave

Mužina Aleksij , Rejc Žiga, 1.2.2017

PRORAČUN

Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Podjetje in delo, 1/2017Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje. Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14 Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) ci
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Omejena uporaba pravil OZ v pogodbah o javnem naročilu

Vesna Kranjc, 1.10.2016

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Pogodba o javnem naročilu je lahko spremenjena le, če so izpolnjeni pogoji iz pravil o javnem naročanju. Prispevek obravnava dovoljene pogoje za spremembo. Obenem opozarja, da izpolnitev pogojev iz ZJN-3 naročniku ne omogoča, da doseže spremembo ali prenehanje pogodbe brez soglasja nasprotne stranke. Ključne besede: javno naročilo, sprememba pogodbe, spremembe v pogodbi o javnem naročilu Title: Limited Application of the Rules of Code of Obligations in Public Procurement Contracts Abstract: Public procurement contract may be modified only in accordance with the rules on public procurement. The article elaborates on the criteria to be satisfied to change the public procurement contract. The article points out that fulfillment of the conditions set out in ZJN-3 does not mean that contracting authority may terminate or change the contract without the consent of another contract party. Key words: public procurement, modified contract, modification of public procurement contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Možne zlorabe pri dopolnjevanju ponudb

Uroš Škufca, 1.10.2016

PRORAČUN

Uroš Škufca, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) na novo ureja možnosti dopolnjevanja ponudb v fazi njihovega ocenjevanja. Omejitve odprave napak v ponudbah so tako primarno vezane na ponudbeno ceno, elemente, ki vplivajo na ocenjevanje na podlagi meril, ter na predmet ponudbe. Predvsem v delu, ki se nanaša na sposobnost ponudnika, pa je dopolnjevanje dopustno, če je mogoče posamezna dejstva objektivno preveriti za nazaj. Pri tem je naročnikom, upoštevaje načelo enakosti, dana diskrecijska pravica odločanja o dopustitvi dopolnjevanja ponudb, kar lahko pripelje do zlorab tega instituta. Ključne besede: javna naročila, ponudba, dopolnjevanje ponudbe, pojasnitev ponudbe, zloraba, načeli enake obravnave in transparentnosti Title: Possible Abuses of the Tender Supplementation Process Abstract: The new Public Procurement Act (ZJN-3) has implemented new mechanisms regarding tender supplementation. Tender supplementation is limited to elements concerning tender price, selection criteria and the subject of the tender. The elements of qualification of a tenderer can be subject to supplementation, only if the existence of a certain fact can be objectively verified retroactively. The contracting authorities have, provided that such requests are made in full compliance with the principle of equal treatment, discretion right regarding allowing such supplementations, which can thus lead to abuse of the tender supplementation process. Key words: public procurement, tender, bid, tender supplement, tender clarificarion, misuse, principles of equal treatment and transparency
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Primerjalnopravna analiza kazenske odgovornosti bankirjev za slabe kredite

Nastja Kvas, 1.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke, zavodi

Nastja Kvas, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Slovenske banke so pri odobravanju kreditov kršile lastne interne predpise in tudi zakonske predpise. Odobravali so se krediti, čeprav je bilo znano, da bilančno stanje kreditojemalca in zavarovanje nista primerna, kreditna dokumentacija je bila pomanjkljiva, niso se upoštevala mnenja risk managerjev itd. Tudi v drugih državah po svetu se srečujejo s problemom odobravanja slabih kreditov. Ta članek želi poudariti bistvene pomanjkljivosti v slovenski zakonski ureditvi in v sklopu analize tujih pravnih redov predstaviti morebitne rešitve. Ključne besede: analiza, zloraba položaja, zloraba zaupanja, doktrina namerne slepote, slabi krediti, eventualni naklep, bančna tajnost Title: Comparative Legal Analysis of Criminal Liability of Bankers for Bad Loans Abstract: Slovenian banks broke their own internal regulations as well as legal regulations when granting credits. Loans were being approved although it was known that borrower's balance sheet and insurance were not appropriate and the credit documentation was inadequate, risk managers' opinions were not taken into account, etc. Other countries in the world as well are facing problems with bad credit approvals. The purpose of this article is to emphasize critical weaknesses in Slovenian legal regulations and introduce possible solutions by analysing foreign legal orders. Key words: analysis, abuse of power, breach of confidence, the doctrine of wilful blindness, NPLs, conditional intent, banking secrecy
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(29) 7(4) 6-7(49) 5(28)
5-6(2) 4(1) 3(1) 3-4(44)
2(38) 1(38)

Leto objave

2018(11) 2017(11) 2016(16) 2015(11)
2014(13) 2013(14) 2012(9) 2011(14)
2010(3) 2009(8) 2008(5) 2007(15)
2006(16) 2005(4) 2004(6) 2003(12)
2002(13) 2001(7) 2000(9) 1999(14)
1998(1) 1997(5) 1996(2) 1995(6)
1994(2) 1993(3) 1992(3) 1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov