Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 306)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

Igor Kaučič, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu. Ključne besede: zakonodajni referendum, referendumska odločitev, vezanost Državnega zbora, prepoved sprejetja zakona, suspenzivni rok, ustavnosodna presoja referenduma, formalna protiustavnost zakona Title: Dispute over the Binding Nature of a Referendum Decision Abstract: After the 2013 constitutional amendment, which removed the provision on the bin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Je v referendumskem sporu ustavnopravno kaj novega

Jadranka Sovdat, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Pravica do glasovanja na referendumu se varuje v posebnem postopku, ki se mu reče referendumski spor. Sodnik je zadnji varuh pravnosti referenduma. Njegov izid mora biti verodostojen odraz svobodno izražene volje glasovalcev. V prispevku so predstavljeni pogledi slovenske ustavnopravne teorije na referendumski spor in stališča ustavnega sodišča iz odločbe U-I-191/17. Z njihovo primerjavo so opredeljene novosti v stališčih o referendumskem sporu in oblikovani nasveti za njegovo bodočo zakonsko ureditev. Ključne besede: zakonodajni referendum, pravica glasovanja na referendumu, referendumski spor, ustavno sodišče Title: Is There Something New Regarding the Referendum Dispute from the Constitutional Law Perspective Abstract: The right to vote in a referendum is protected in a special judicial procedure referred to as the referendum dispute. A judge is the ultimate guardian of the lawfulness of a referendum. The result thereof should be an accurate reflection of the freely expressed will of the voters. The article presents the views of the Slovene constitutional law theory on the referendum dispute and the positions of the Constitutional Court adopted in Decision N° U-I-191/17. By comparing these views and positions, it formulates new positions as to the referendum dispute and provides advice regarding the future legislative regulation thereof. Keywords: legislative referendum, right to vote in a referendum, referendum dispute, constitutional court
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Presoja dopustnosti izključevanja referenduma o nekaterih zakonih

Bruna Žuber, 1.10.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bruna Žuber, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: S spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije referendum ni več dopusten za štiri skupine zakonov. Poleg teh zakonov zaradi varstva pomembnih ustavnih vrednot ni izključena presoja dopustnosti referenduma tudi o drugih zakonih. Avtorica obravnava nekatera odprta vprašanja presoje dopustnosti referenduma o zakonih, ki jih 90. člen Ustave ne predvideva. Mogoče je domnevati, da bo Ustavno sodišče takšno presojo opravljalo in se pri tem opiralo na doktrino o prepovedi referenduma, ki jo je izoblikovalo v sistemu potrditvenega zakonodajnega referenduma. Ključne besede: zakonodajni referendum, dopustnost referenduma, ustavnosodna presoja referenduma, varstvo ustavnih vrednot, protiustavne posledice, tehtanje ustavnih vrednot, ustavna demokracija, doktrina o prepovedi referenduma Title: Review of Permissibility to Prohibit a Referendum on Certain Laws Abstract: After the amendment of Article 90 of the Constitution of the Republic of Slovenia, it is no longer permissible to call the legislative referendum for four groups of laws. Furthermore, due to protection of important constitutional principles and values, a constitutional review of permissibility to call a referendum on other laws is not excluded. The author discusses some open questions on the permissibility of referendum about laws which are not provided in Article 90 of the Constitution. One could assume that the Constitutional Court will perform constitutional review of permissibility to call a referendum on such laws, and that it will follow its settled case law and criteria set thereby in the system of confirmative legislative referendum. Keywords: legislative referendum, permissibility of referendum, constitutional review of referendum, the protection of constitutional principles and values, constitutional democracy, balancing of constitutional values, the doctrine on prohibition of referendum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Glasovanje invalidov na volitvah in diskriminacija

dr. Jurij Toplak, 1.4.2018

Človekove pravice

Jurij Toplak, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja. Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Raziskovanje terorizma in kriminalitete - kriminološke, viktimološke in kriminalitetnopolitične perspektive

Gorazd Meško, 1.10.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gorazd Meško, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Kriminološke teorije, zbiranje podatkov in metodološki pristopi, ki se uporabljajo v kriminološkem raziskovanju, so uporabni tudi za raziskovanje terorizma; uporaba kriminoloških metod pri preučevanju terorizma bi omogočila pridobitev novih znanj o problematiki, predvsem na področju vzrokov in posledic terorizma. Kriminologi se v preteklosti niso poglobljeno ukvarjali s problemom terorizma, čeprav se kriminologija kot veda primarno osredotoča na preučevanje nastajanja (in spreminjanja) kazenskih zakonov ter razumevanje pojavnih oblik in vzrokov kriminalitete ter odzivov na tovrstne kršitve zakonov. V kriminološkem raziskovanju bi zaradi ekstremnih oblik nasilja, viktimizacij, ustvarjanja strahu in kriminalitetnopolitičnih odzivov pomemben položaj moral imeti tudi terorizem. Teroristična dejanja vplivajo na zaznave varnosti, ogroženosti in odzive države na potencialne teroriste kot pojav nove varnostne mentalitete, ki se kaže v sekuritizaciji. Ključne besede: terorizem, kriminologija, viktimologija, kriminalitetna politika Title: Study of Terrorism and Criminality - Criminological, Victimological, and Criminal Policy Perspective Abstract: Criminological theory, data collection and methodological approaches used in criminological studies can also be applied in research on terrorism. The use of criminological methods in studying terrorism would allow for the acquisition of new knowledge, in particular in the area of causes, patterns and consequences of terrorism. Criminologists in the past did not conduct in-depth studies of terrorism, even though criminology as a discipline primarily focuses on the study of formation (and changing) of criminal laws, understanding of the manifestations and the causes of crime, and reactions to such violations of the law. Terrorism should have an important place in criminological research due to its characteristics - extreme forms of violence, victimisations, creating fear (individual and collective) and
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Terorizem in prevoz

Patrick Vlačič, 1.10.2017

Človekove pravice, Promet in zveze - splošno

Patrick Vlačič, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Terorizem je imel v prejšnjem in ima še v tem stoletju močan vpliv na številna področja in tudi na prevoz oziroma promet. Prevoz je priljubljena tarča teroristov, bodisi da je prevozno sredstvo uporabljeno kot sredstvo za teroristični napad, bodisi da je napad izveden na prevozno infrastrukturo ali da je napad izveden na množice, ki jih ustvarja prevoz. V prevozu se zaradi tega pojavljajo vedno nove zahteve po varovanju. Te vplivajo na posege v temeljne človekove pravice. Ljudje smo pripravljeni v imenu varnosti v prevozu dopuščati vse večje posege. Eden takih hudih posegov je uvedba telesnih skenerjev na letališčih. Posegi v temeljne človekove pravice v imenu zagotavljanja varnosti v prevozu se bodo gotovo nadaljevali, čeprav je jasno, da to ni rešitev. Ključne besede: prevoz, terorizem, človekove pravice, telesni skener, varovanje v letalstvu Title: Terrorism and Transport Abstract: In addition to many other areas in the previous and current century, terrorism has had a strong impact on transport or traffic. Transport is a popular target for terrorists, either by transport means used to execute a terrorist attack, transport as the target of a terrorist attack, or crowds generated by transport means as the focus of a terrorist attack. As a result, there are always new security requirements in transport. These affect interference with basic human rights. We are ready to tolerate more and more interferences with human rights in the name of transport safety. One of such serious interferences is the introduction of body scanners at airports. Interferences with human rights in the name of ensuring transport safety will surely continue, even though it is clear that this is not the solution. Key words: transport, terrorism, human rights, body scanner, security in aviation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Grozljiva pošast Terorizem: izhodišča za premislek

Marko Pavliha, 1.10.2017

Človekove pravice

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek je zasnovan kot uvod k okrogli mizi Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, na kateri bomo razpravljali o opredelitvah in vzrokih terorizma, pravnih okvirih boja zoper terorizem, islamističnem terorizmu, dejavnikih, ki vplivajo na terorizem, in terorističnih napadih v prometu. Poglavitno vprašanje je, ali se bodo zaradi terorizma spremenile naše življenjske navade oziroma ali bomo pripravljeni dopuščati večje posege v človekove pravice in bo v razmerju med svobodo in varnostjo zmagovala slednja. Ključne besede: terorizem, interdisciplinarnost, pravo, islamistični terorizem, vplivni dejavniki, varnost, svoboda, človekove pravice, promet Title: The Horrible Monster of Terrorism: Premises for Consideration Abstract: The article is written as an introduction to the round table Terrorism - Are We Going to Change Our Habits, where we will discuss definitions and reasons for terrorism, the legal framework of counter-terrorism, Islamic terrorism, impact factors and terrorism attacks in transport. The key question is whether we shall change our lifestyle because of terrorism, and, furthermore, if we are prepared to tolerate more interference with human rights, with security prevailing over freedom. Key words: terrorism, interdisciplinarity, law, Islamic terrorism, impact factors, security, freedom, human rights, transport
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neskladnost določbe Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora z Ustavo

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Ustavno sodišče, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: 1. Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta. ... Title: Inconsistency of a Provision of the Forfeiture of Assets of Illegal Origin Act with the Constitution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Postopek posvojitve in najboljša korist otroka

Sendi Murgel, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Sendi Murgel, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorica poda pregled celotnega postopka posvojitve, o kateri odloča center za socialno delo, razliko med dvostransko in enostransko posvojitvijo ter kako na vsebinsko odločitev vpliva največja korist otroka. Največjo korist otroka kot pravni standard je treba napolniti v vsakem primeru posebej in s posvojitvijo kot posebno obliko varstva otrok zagotoviti njihov zdrav celostni razvoj. S posvojitvijo najprej zagotavljamo korist otroka in šele nato potrebo posameznika po otroku. Ključne besede: postopek posvojitve, dvostranske posvojitve, enostranske posvojitve, posvojitelji, največja otrokova korist Title: Procedure of Adoption and the Best Interests of the Child Abstract: The author gives an overview of the whole procedure of adoption that is decided by the center for social work, the difference between bilateral and unilateral adoption and how the best interests of the child affects the decision. The best interests of the child as a legal standard has to be filled in each case individual and with adoption as a special form of child care we have to ensure their healthy holistic development. With adoption we have to firstly guarantee the best interests of the child, and only after that, a need of individual for having a child. Key words: adoption procedure, bilateral adoption, unilateral adoption, adoptive parents, the best interests of the child
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Pravice istospolno usmerjenih oseb in njihovih otrok v praksi ESČP in Sodišča EU

Neža Kogovšek Šalamon, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Neža Kogovšek-Šalamon, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je obravnavana sodna praksa, ki sta jo Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije razvila na področju prava spolne usmerjenosti. Osredotoča se na tiste primere iz sodne prakse, ki se nanašajo na pravno priznavanje partnerstev, pravice, ki izhajajo iz partnerstva (ekonomske in socialne pravice, priseljevanje), ter na razmerja med starši in otroki (pravica do stikov, posvojitve, vpis starševstva v rojstne liste in priznavanje le-teh v primeru nadomestnega materinstva). Pokaže tudi na razvoj prakse in tiste točke, v katerih je Evropsko sodišče svojo prakso spremenilo, kar odraža sočasne spremembe in večjo sprejetost vprašanj, povezanih s spolno usmerjenostjo, v družbi. Prispevek vsebuje tudi nekaj terminoloških pojasnil, ki naj prispevajo k jezikovnemu razvoju pravne terminologije na obravnavanem področju. Ključne besede: enako obravnavanje, diskriminacija, spolna usmerjenost, homoseksualnost, istospolni pari, geji in lezbijke, Evropsko sodišče za človekove pravice, Sodišče Evropske unije, razvijajoče se pravice, strateška litigacija Title: The Rights of Gays, Lesbians and Their Children in the ECHR and CJEU Case Law Abstract: The paper presents case law developed by the European Court of Human Rights and Court of Justice of the European Union in the field of sexual orientation law. It focuses on the cases related to legal recognition of same-sex partnerships, the rights deriving from same-sex partnership (economic and social rights, immigration) and the relations between parents and children (the right to contacts, adoption, recognition of parenthood in birth certificates and recognition of foreign birth certificates in cases of surrogacy). The paper points at those instances where the courts changed their case law reflecting the societal changes and increased acceptance of sexual orientation issues in communities. The paper offers terminological clarifications that should contribute
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Možnosti, da istospolni partnerji v slovenskem pravnem redu postanejo starši

Barbara Novak, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Barbara Novak, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Istospolni partnerji v Sloveniji ne morejo skupaj posvojiti otroka, lahko pa vsak od partnerjev posvoji otroka sam. Posvoji lahko tujega otroka ali pa otroka svojega partnerja. Možnosti, da bi istospolni partnerji postali starši na podlagi posvojitve ali domneve starševstva s pomočjo oploditve z biomedicinsko pomočjo ali nadomestnega materinstva, v Sloveniji ni. Navedena ureditev velja ne glede na obliko skupnosti, v kateri živita istospolna partnerja. ZPZ za različno obravnavo istospolnih in raznospolnih partnerjev ne ponudi razlogov, kar kliče po ponovni presoji sprejete ureditve. Ključne besede: starši, istospolni partnerji, posvojitev, OBMP, skrbništvo, rejništvo Title: The Perspective for Same-sex Partners to Become Parents in the Slovene Legal Order Abstract: In Slovenia same-sex partners cannot adopt a child together. Each of the partners can adopt a child only by him- or herself. The child can be entirely foreign in relation to the individual partner or can be a child of one of the partners. The same-sex partners do not have the opportunity to become parents on the basis of adoption or parental presumption applied in the procedure of an assisted insemination or the surrogate motherhood. This regulation is used notwithstanding the form of life community of the same-sex partners. The discrepancy between the treatment of same-sex partners and partners of different sex in Partnership Relation Act (Zakon o partnerski zvezi - ZPZ) calls for legislative changes. Key words: parents, same-sex partners, adoption, assisted insemination, guardianship, foster care
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Primerjava pravic, dolžnosti in pravnih položajev partnerjev istega in različnega spola v Republiki Sloveniji

Barbara Rajgelj, 1.10.2016

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Barbara Rajgelj, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Avtorica v prispevku analizira pravice, dolžnosti in pravne položaje partnerjev istega in različnega spola v slovenskem pravu. Analiza je zasnovana kot kronološki pogled na trideset let postopnega razvoja pravne ureditve istospolnih partnerstev pri nas, s poudarkom na poglobljeni analizi razlikovanja med istospolnimi in raznospolnimi partnerstvi, ki so bila uvedena z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Od njegove uveljavitve leta 2005 so se razlike postopoma zmanjševale, večinoma pa bodo odpravljena z novim Zakonom o partnerski zvezi, ki že velja, uporabljati pa se začne februarja 2017. Izziv za prihodnost, po vsej verjetnosti za ustavnosodno presojo, ostajajo zlasti na področju razmerij do otrok, torej upravičenost do postopkov z biomedicinsko pomočjo ter skupna posvojitev, ki sta po Zakonu o partnerski zvezi za istospolne partnerje še naprej izključeni. Ključne besede: partnersko pravo, družinsko pravo, partnerstvo, zakonska zveza, istospolno partnerstvo, spolna usmerjenost, LGBT, človekove pravice Title: Comparison of Rights, Duties and Legal Positions of Partners of the Same and Different Sexes in the Republic of Slovenia Abstract: In this article, the author analyses the rights, duties and legal positions of partners of the same and different sexes in the Slovenian law. The analysis is designed as a chronological review of 30 years'' gradual development of the legal management of same-sex partnerships in Slovenia with the emphasis on an in-depth analysis of differentiation between same-sex and different sex partnerships, introduced with the Same-Sex Partnership Registration Act. Since its introduction in 2005, the differences were gradually reduced, but will mostly be entirely removed with the new Partnership Act, which is already in force and comes into use in February 2017. The challenge for the future, most likely also for constitutional legal judgement, remains mostly in the field of relations towards child
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Perspektive razvoja skupnega evropskega azilnega sistema: med človekovimi pravicami in nadzorom

Neža Kogovšek Šalamon, 1.10.2016

Človekove pravice, Tujci

Neža Kogovšek-Šalamon, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Evropska unija se v zadnjih desetletjih sooča s povečanim številom prihodov ljudi, ki si želijo boljše življenje ali bežijo pred preganjanjem, kršenjem človekovih pravic ali okoljskimi katastrofami. Države članice so na povečane prihode odgovorile predvsem s kaznovalnimi ukrepi zoper tujce, k čemur je pomembno prispeval postopek harmonizacije predpisov na področju migracij in azila. V Evropski uniji je vsaj 17 držav članic kriminaliziralo nezakonit prehod državne meje ali nezakonito prebivanje in za ta dejanja predpisalo denarne ali zaporne kazni, preostale države članice pa te prestopke obravnavajo kot prekrške ali kazensko preganjajo le ponavljajoča se dejanja. Ob deklaratornem poudarjanju zavez človekovim pravicam tako lahko opazujemo vse močnejši pojav prepletanja nadzora nad kriminaliteto in nadzora nad migracijami, torej kriminalizacije migracij oziroma s krajšim izrazom krimigracij. Ključne besede: priseljevanje, migracije, azil, mednarodna zaščita, tujci, krimigracije, nadzor, stanje izjeme, izredne razmere, omejitev gibanja Title: Common European Asylum System Development Perspectives: Between Human Rights and Surveillance Abstract: In the recent years the European Union has been faced with increased numbers of arrivals of people who strive for a better life or flee from persecution, human rights violations or environmental disasters. The responses of the member states to these developments are predominantly based on penalising measures directed against aliens, which was importantly driven by the harmonisation of the EU law in the field of migration and asylum. In the European Union at least 17 member states criminalised unlawful border crossing or unlawful presence and prescribed fines or imprisonment for such crimes. The rest of the member states treat such offences as misdemeanours or criminalise only continuous violation of the law. While human rights are still considered to be a value on the declarato
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Pravna sredstva v upravnih zadevah

mag. Irena Prodan, 1.4.2016

Uprava

Irena Prodan, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Upravni postopek je skupek dejanj, ki privede do odločitve v upravni zadevi, ko upravni organi v javnopravnih zadevah na različnih področjih odločajo o naših pravicah, pravnih koristih in obveznostih. Praviloma odločajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je temeljni procesni zakon na upravnem področju, če posebni zakoni procesna pravila urejajo drugače, pa se Zakon o splošnem upravnem postopku uporablja podrejeno. Upravni postopek se praviloma zaključi z izdajo odločbe ali sklepa. Zaradi varstva zakonitosti je treba omogočiti pravna sredstva za nadzor in za obrambo pred njihovimi samovoljnimi odločitvami. Zakon o splošnem upravnem postopku pozna pritožbo in izredna pravna sredstva. Ključne besede: upravna zadeva, pravna sredstva, pritožba, izredna pravna sredstva Title: Remedies in Administrative Matters Abstract: The administrative procedure is a set of actions that lead to a decision in an administrative matter. Governing bodies in public law matters in various areas decide on our rights, interests, and obligations. As a rule, decisions are made under the Act on General Administrative Procedure Act, which is an essential procedural law in the administrative field, unless special legislation governing procedural rules stipulates otherwise, in which case the Law on Administrative Procedure is subsidiary applicable. Administrative proceedings are normally terminated by issuing a decision or order. Because of the law, it is necessary to enable remedies to control and to defend against arbitrary decisions. The law on general administrative procedure recognises appeals and extraordinary legal remedies. Key words: administrative matters, remedies, appeals, extraordinary legal remedies
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ustavno sodišče kot pozitivni zakonodajalec

Ciril Ribičič, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvodno 2. Inovativne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije 3. Sklepne ugotovitve Povzetek V zborniku, ki ga je uredil profesor Allan D. Brewer-Carias, so zbrana številna nacionalna poročila o tem, ali in v kakšnem obsegu posamezna ustavna sodišča delujejo kot pozitivni zakonoda
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Od individualnega do javnega (precedenčnega) namena Vrhovnega sodišča: ustavnopravni vidik

Jan Zobec, 1.10.2015

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Različne pravne tradicije, različni pogledi na vlogo najvišjega sodišča 2.1. Kasacijski, revizijski in apelacijski model 2.2. Razmislek o posameznih sistemih 3. (Post)socialistična pravna tradicija 3.1. Rešitev: malo je več 4. (Ne)obrazloženost sklepov o nedopustitvi revizije 4
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ustavnosodna presoja zakonodajnega referenduma po novem

Igor Kaučič, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/20151. Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma 2. Ustavnosodna presoja zakonodajnega referenduma po prejšnji ureditvi 3. Ustavnosodna presoja dopustnosti zakonodajnega referenduma po novi ureditvi 3.1. Predmet presoje dopustnosti referenduma 3.2. Nekatera postopkovna vprašanja presoje dopu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Zavezujoča narava odločb Ustavnega sodišča

Jadranka Sovdat, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Pravni učinki posameznih vrst odločb v razmerju do zakonodajalca in v sodnih postopkih 3. Pravni učinki načina izvršitve odločbe v razmerju do zakonodajalca in v sodnih postopkih 4. Sklep Povzetek Članek obravnava pravno obvezujočo naravo odločb Ustavnega sodišča v razmerju do z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Ali in kdaj ima Ustavno sodišče zadnjo besedo

Erik Kerševan, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. O pomenu zastavljenega vprašanja 3. Pravna sredstva zoper odločitev Ustavnega sodišča 4. (Ne)izvršitev kot argument zadnje besede 5. Zadnja beseda ali dialog 6. Sklep Povzetek O položaju Ustavnega sodišča in pomenu njegovih odločitev je bilo izrečenih že toliko misli in stališ
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄6-7

Meje ustavnosodnega nadzora - pristojnosti ustavnega sodišča za presojo aktov ustavne ravni

Andraž Teršek, 1.10.2015

Ustavno sodišče

Andraž Teršek, Podjetje in delo, 6-7/20151. "Čuvaji ustave" in ustavnopravno izhodišče za razpravo o supraustavnosti 2. Sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije 3. Nemška ustavnosodna praksa in doktrina o neustavnem ustavnem amandmaju 4. Slovenski pravoslovni komentarji 5. Presoja norm ustavne ravni v Evropi in v svetu 6. Po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Varstvo ustavnih pravic v postopkih cenitve davčne osnove

Branko Korže, 1.6.2015

Človekove pravice, Poravnava davkov in prispevkov

Branko Korže, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Meje davčne suverenosti države 3. Zakonodajalčeva vezanost na ustavne temelje pri urejanju razmerja med državo in davčnimi zavezanci 4. Neposredna vezanost davčnih organov na določbe Ustave 5. Preizkus ureditve instituta "ocene davčne osnove" na sistemskih temeljih 6. Izvajanje zakon
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄1

Zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov s sklenitvijo pogodbe

Ana Čertanec, 1.2.2015

Človekove pravice, Obligacije

Ana Čertanec, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Avtorica teoretično obravnava problematiko spoštovanja človekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov. Ker gospodarski subjekti pravno še niso zavezani spoštovati človekove pravice, se pojavlja problem, kako to zagotoviti. Eden izmed načinov za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic je, da bi se začele sklepati pogodbe, ki bi vključevale določbo o obveznosti spoštovanja človekovih pravic in sankcijo v primeru njene kršitve. Sklepanje takih pogodb je trenutno najboljša možnost, da so gospodarski subjekti sankcionirani za kršitve človekovih pravic, brez sankcije pa je izredno oteženo spoštovanje človekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov. Ključne besede: človekove pravice, človekove pravice pri delovanju gospodarskih subjektov, gospodarske pogodbe, sklenitev pogodb, Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, družbena odgovornost, gospodarski subjekti Title: Ensuring the Respect of Human Rights in the Operation of Business Entities by Entering into a Contract Abstract: The author theoretically discusses the issue of respecting the human rights in the operation of businesss entities. Since business entities are not yet legally required to respect human rights, the most important issue that arises is how to ensure that the business entities will indeed respect human rights. One of the options at hand is conclusion of a contract that would include a special provision on obligation to respect human rights and a sanction when such obligation is breached. Currently, this option is the best way to ensure that for any violation of human rights business entities are appropriately sanctioned. It is clear that without proper sanctions respecting the human rights in the operation of business entities is hard to guarantee. Key words: human rights, human rights and business, commercial contracts, conclusion of contract, Guiding Principles on Business and Human Rights, corporate social responsibility, bus
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄3-4

Dopustnost sklenitve javno-zasebnega partnerstva, uporaba ZJZP ali ZJN-2

Vesna Kranjc, 17.6.2013

PRORAČUN, Uprava

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 3-4/2013Javni zavod potrebuje za izvajanje določenih nalog novo aparaturo večje vrednosti. Razmišlja o pridobitvi zasebnega partnerja, ki bi zanj dobavil, instaliral in vzdrževal opremo, javni zavod pa bi zagotovil prostore in kadre za delo z opremo. Za delo s to opremo je treba zagotoviti tudi drag potrošni material. Ta material za zdaj nabavlja javni zavod sam. Predvideva se, da bi bilo racionalneje, da bi potrošni material zagotavljal dobavitelj aparature. Pri tem bi moral dobavljati material v kvaliteti in količini, ki bi jo določil javni zavod. Za opremo in material bi javni zavod plačeval zasebnemu partnerju, predvsem iz naslova javnih sredstev za izvajanje javne službe. Višina plačila bi bila pogojena s številom izvedenih nalog s to aparaturo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

De rerum natura - neprimernost doktrine locus standi v javnem pravu

Mirko Pečarič, 12.3.2013

Pravoznanstvo, Uprava

Mirko Pečarič, Podjetje in delo, 1/2013Prispevek se nanaša na neprimernost obstoječe procesne legitimacije v sodobnem upravnem pravu in na področju varovanja človekovih pravic. Institut pravnega interesa, ki je varoval pred kverulantstvom in poplavo vlaganja pravnih sredstev, ne more več zadovoljivo varovati pravic ljudi in obveznosti države na področju javnega prava. Vse večja razsežnost področij in načinov delovanja države ter nepoznavanje vseh možnih neposrednih in stranskih posledic preprečuje javnim institucijam, ki delujejo v smeri varovanja javnega interesa, da bi tega lahko učinkovito zavarovale. Sodna praksa posameznih obravnavanih držav gre zato večinoma v smeri zadostnega interesa, ki je še vedno učinkovita varovalka pred kverulantstvom in daje možnosti za boljše varovanje javnega interesa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vezanost Ustavnega sodišča na lastne odločbe

Janez Čebulj, 5.10.2012

Uprava

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v prispevku obravnava nekatera vprašanja, povezana z vezanostjo Ustavnega sodišča na lastne odločbe. V tem okviru se najprej ukvarja z vprašanjem vsebine vezanosti na odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa z vprašanjem, ali - in če, v kolikšni meri - velja zahteva po vezanosti na lastne odločbe za Ustavno sodišče samo. Z drugimi besedami, gre za vprašanje, ali standardi, še posebej tisti, ki so vsebovani v odločbah Ustavnega sodišča, vežejo le sodišča in druge organe, katerih akte je Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje razveljavilo ali odpravilo, ali tudi Ustavno sodišče samo. Pri tem opredeli tri vidike vezanosti: vezanost na z odločbo opredeljeni ustavni okvir, vezanost na razlago z odločbo opredeljene vsebine ustavnega procesnega instituta in vezanost na vsebino procesne človekove pravice. Kot primer odstopa od vezanosti pa je v prispevku obravnavan primer ustanovitve Občine Ankaran.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(19) 7(12) 6(6) 6-7(151)
5(9) 5-6(29) 4(2) 3(3)
3-4(33) 2(20) 1(22)

Leto objave

2018(4) 2017(4) 2016(6) 2015(8)
2013(2) 2012(9) 2011(4) 2010(10)
2009(7) 2008(10) 2007(8) 2006(21)
2005(11) 2004(13) 2003(20) 2002(14)
2001(18) 2000(19) 1999(18) 1998(15)
1997(12) 1996(16) 1995(10) 1994(9)
1993(18) 1992(12) 1991(8)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov