Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄1

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec, 1.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄5

Odpoklic člana uprave v slovenskem in nemškem pravu

Mitja Lojen, 1.8.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Lojen, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: Avtor se v članku ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so pravna podlaga za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Povzame postopek odpoklica in se opredeli do različnih vzrokov za neveljavnost sklepa o odpoklicu člana uprave. Primerjalnopravno obdela slovensko in nemško ureditev odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije ter sodne prakse. Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja Title: Discharge of a Management Board Member in Slovenian and German Law Abstract: The article discusses a discharge of a management board member. It presents the regulations in the Slovenian Companies Act regarding discharges and compares them to those in the German Stock Corporation Act and examines the theoretical causes for each article. The discharge procedure and the formal and substantive requirements of a decision of a supervisory board are thoroughly analyzed. Moreover, it compares the Slovenian and German case law and draws conclusions that could be adopted by the Slovenian courts. Key words: discharge, management board member, decision of a supervisory board, serious breach of obligations, incapability of conducting business, vote of no trust, other economic and business reasons, loss of trust
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄2

Vloga svetov delavcev v sindikalno organiziranih komunalnih družbah

Darja Lorbek, 1.4.2016

Delovna razmerja, PRORAČUN

Darja Lorbek, Podjetje in delo, 2/2016Povzetek: Številne znanstvene študije so dokazale pozitivne učinke delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost podjetij in gospodarstva kot celote. V zadnjem času pa se kakovost notranjega poslovanja podjetja meri tudi po tem, koliko vključuje zaposlene tako v lastništvo kot tudi v procese upravljanja in odločanja. Obravnavano področje raziskave so sveti delavcev v komunalnih družbah, ki so sindikalno organizirane. Soupravljanje v Sloveniji je po osamosvojitvi v času vse večjih družbenih sprememb izgubilo pomen in privedlo do še večjega razhajanja med interesi delavcev in delodajalcev. Zakonodaja na področju soupravljanja v Sloveniji zaposlenim omogoča pravico do soupravljanja, če jo ti želijo izkoristiti. Pri tem ima sindikat v družbi pomembno participativno vlogo. V empiričnem delu sem s kvantitativno raziskavo v komunalnih podjetjih ugotavljala, kakšno vlogo in pristojnosti imajo sveti delavcev ter kolikšna je moč odločanja sveta delavcev pri sprejemanju pomembnih odločitev na področju soupravljanja v družbi. Ciljna populacija v raziskavi so bili sindikalni zaupniki v komunalnih družbah. Ključne besede: svet delavcev, soupravljanje, zakonodaja, komunalno podjetje, ekonomska demokracija Title: The Role of Works Councils in Unionised Municipal Communal Companies Abstract: Numerous scientific studies have proven the positive effects of work motivation and organisational commitment of employees on business success of companies and the economy as such. However, lately the quality of internal operations of individual companies is being measured even by the extent by which they include employees into the ownership, management, and decision making. The discussed subjects are works councils in communal companies, which are organised in trade unions. In Slovenia, co-management has lost its meaning after Slovenia''s independence during times of increased social changes, and led to even greater discrepancy b
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄8

Odpad obogatitve pri prenehanju vzajemnih pogodb

Karmen Lutman, 1.12.2015

Obligacije

Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/2015Primerjava nemške in angleške ureditve s pogledom v slovenski pravni red 1. Uvod 2. Prenehanje pogodbe zaradi ničnosti ali izpodbojnosti 3. Temelji nemškega in angleškega prava neupravičene obogatitve 3.1. Nemčija 3.2. Anglija 4. Odpad obogatitve pri prenehanju vzajemnih pogodb 4.1. Nemč
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Odškodninska odgovornost bonitetnih agencij investitorjem

Jurij Lampič, 1.6.2014

Obligacije

Jurij Lampič, Podjetje in delo, 3-4/2014Prispevek se ukvarja z vprašanjem odškodninske odgovornosti bonitetnih agencij investitorjem, ki se pri svojih investicijskih odločitvah zanesejo na pravilnost bonitetne ocene ter pri tem utrpijo škodo. Navedene so nekatere značilnosti sodobnih finančnih trgov in poslovnega modela bonitetnih agencij, ki vplivajo na presojo okoliščin, ko bo uveljavljanje odgovornosti mogoče. Analizirane so potencialne zakonodajne podlage civilne odgovornosti bonitetnih agencij v ZDA, na ravni Evropske unije, v Nemčiji ter v Sloveniji. Obravnavane in ovrednotene so nedavne reforme regulatornih režimov v ZDA in EU in novejša sodna praksa v ZDA, kjer sodišča postopoma začenjajo upoštevati negativno vlogo bonitetnih agencij pri nastanku globalne finančne krize. Po primerjalnem pregledu je mogoče ugotoviti, da so trenutne reforme kljub določenim (sistemskim) pomanjkljivostim razmeroma skromen, a vseeno dobrodošel korak k povečevanju pravnih možnosti za investitorje v njihovih zahtevkih proti bonitetnim agencijam.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄6-7

O plagiatu, intelektualni poštenosti ter etiki znanstvenega in strokovnega pisanja

Dragica Wedam Lukić, 15.10.2013

Intelektualna lastnina

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2013Avtorica obravnava nekatera vprašanja, ki se nanašajo na ugotavljanje, ali je neko znanstveno ali strokovno besedilo plagiat, v nadaljevanju pa opozarja na nekatere druge oblike intelektualno nepoštenega ravnanja in kršitev pravil profesionalne etike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄8

Institut zastaranja in reforma nemškega obligacijskega prava (2002)

Karmen Lutman, 1.12.2012

Obligacije

Karmen Lutman, Podjetje in delo, 8/20121. Uvod 2. Zgodovinsko ozadje reforme 3. Slabosti prejšnje ureditve 4. Na poti do nove ureditve 5. Nova ureditev zastaranja v BGB 5.1. Splošni zastaralni rok 5.2. Posebni zastaralni roki 5.3. Objektivno-subjektivni sistem začetka teka zastaranja 6. Lekcija za slovensko ureditev Povzete
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Ustavnopravni vidiki izvajanja dokazov v pravdnem postopku

Dragica Wedam Lukić, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2012Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, biti prisoten pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in biti seznanjen z rezultati dokazovanja. Pravica do dokaza pa je lahko omejena, če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih ali v javnem interesu, vendar mora zakonodajalec pri tem upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Avtorica obravnava posamezne omejitve pravice do dokaza in na koncu poudari, da mora sodišče pri razlagi zakona vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi interesi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravna sredstva v izvršilnem postopku

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek obravnava spremembe v postopku s pritožbo in pri ugovoru dolžnika, uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/2010). Po novem bo o pritožbi, z izjemo nekaterih taksativno naštetih primerov, odločal sodnik posameznik. V primerih, ko bo o pritožbi še vedno odločal senat treh sodnikov, ter če bo pritožba vložena zoper sklep o ugovoru, bo moralo sodišče pritožbo vročiti nasprotni stranki. Avtorica ocenjuje, da so te spremembe ustrezne. Resne pomisleke pa izraža proti ureditvi, po kateri bo upnik v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet lahko poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vpliv odločitev ESČP na odločanje Ustavnega sodišča

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010EKČP je "živ mehanizem", ki se nenehno razvija v sodni praksi ESČP, zato je nujno, da nacionalna sodišča pri razlagi vsebine posameznih konvencijskih pravic upoštevajo sodno prakso ESČP. Iz prispevka izhaja, da se Ustavno sodišče zaveda svoje vloge na tem področju: v številnih primerih je pri razlagi vsebine posamezne človekove pravice upoštevalo prakso ESČP, čeprav je ni izrecno citiralo. V številnih primerih se je izrecno sklicevalo na EKČP in sodno prakso ESČP in v nekaterih od njih je dalo posamezni pravici širšo vsebino, kot izhaja iz Ustave, ter se pri tem oprlo na prakso ESČP. Ker EKČP zagotavlja zgolj minimalne standarde varstva človekovih pravic, pa avtorica zagovarja stališče, da se v primeru, ko iz odločitev ESČP izhaja restriktiven pristop, na njegovo prakso ne bi smeli sklicevati kot na argument za zožujočo razlago človekovih pravic, ki jim Ustava priznava širše varstvo kot EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Sistemski pogled na pravo

Tadeja Jere-Lazanski, 7.10.2009

Pravoznanstvo

Tadeja Jere-Lazanski, Podjetje in delo, 6-7/2009Vse definicije sistemov temeljijo na trditvi, da so deli sistemov medsebojno odvisni in sestavljajo celoto. Sistemsko mišljenje zastopa misel, da je pri prepoznavanju rezultatov pomembna povratna informacija, ki nam pove, v kolikšnem obsegu smo dosegli zadane rezultate in sledili svoji viziji. Siste...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄6-7

Načelo sorazmernosti v ustavnosodni presoji

Dragica Wedam-Lukić, 7.10.2009

Pravoznanstvo

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2009Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno temeljnih meril ustavnosodne presoje. Na podlagi testa sorazmernosti (vključno s testom "legitimnosti") Ustavno sodišče presoja, ali gre v konkretnem primeru za (ne)dopusten poseg v katero od človekovih pravic ali temeljno...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

Primerjava pravnih posledic oteženosti izpolnitve po pravilih UNIDROIT in Obligacijskem zakoniku

Andreja Lakner, 18.2.2009

Obligacije

Andreja Lakner, Andreja Lakner, Podjetje in delo, 1/2009Načeloma velja, da pogodba zavezuje kljub spremenjenim okoliščinam na trgu in da se mora izpolniti skladno z načelom pacta sunt servanda. Vendarle pa je v izjemnih primerih, kjer so spremenjene okoliščine znatno otežile izpolnitev obveznosti ene od strank in se je zaradi njih porušilo pogodbeno ravn...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄6-7

Obramba dolžnika pred neutemeljeno izvršbo

dr. Dragica Wedam-Lukić, 13.10.2008

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dragica Wedam-Lukić, dr. Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2008Zakon o izvršbi in zavarovanju vsebuje nekatere rešitve, ki naj bi z zaostrovanjem pogojev za ugovor zoper sklep o izvršbi pripomogle k večji učinkovitosti izvršbe. Prispevek obravnava nekatere probleme, ki nastajajo v zvezi z zahtevo, da mora biti dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen, ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄1

Pridobitev lastnih delnic v Nemčiji - sprememba Kapitalske direktive

Urška Linhart, 26.2.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Urška Linhart, Podjetje in delo, 1/20081. UVOD 2. NAČELI ZAGOTOVITVE IN OHRANITVE KAPITALA 2.1. Zagotovitev kapitala 2.2. Ohranitev kapitala 2.2.1. Prepoved izplačil 2.2.2. Zaveza povrnitve izplačil 2.2.3. Sklic skupščine 3. MOTIVI PRIDOBITVE LASTNIH DELNIC 3.1. Alternativa k izplačilu dividend 3.2. Vpliv na t...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄6-7

Moralna in pravna (ne)moč ustavnega sodstva

Dragica Wedam-Lukić, 8.10.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2007 1. UVOD 2. USTAVNO SODSTVO IN POLITIKA 3. USTAVNO SODSTVO IN TEMELJNE ETIČNE DILEME 4. SKLEP Povzetek Prispevek obravnava vprašanje, ali ima in pod kakšnimi pogoji ima ustavno sodišče lahko vlogo najvišje moralne avtoritete v demokratični družbi. Po avtoričinem mnenju je po eni strani...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄2

Varstvo potrošnikov pri trženju s pomočjo neupravičene uporabe slavne osebe

mag. Jure Levovnik, 19.4.2007

Varstvo konkurence, cene, Trgovina

mag. Jure Levovnik, Podjetje in delo, 2/2007mag. Jure Levovnik ? 1. SPLOŠNO O TRŽENJU S POMOČJO SLAVNIH OSEB 1.1. Uporaba slavnih oseb kot tehnika trženja 1.2. Značilnosti trženja s pomočjo slavnih oseb 1.2.1. Zvezdništvo, slava in trženje 1.2.2. Vpliv trženja s pomočjo slavnih oseb na potrošnike 1.2.3. Prenos imidža kot sred...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2006⁄5

Predmet in pravna narava dogovorov o komercialnem izkoriščanju osebnosti

mag. Jure Levovnik, 29.8.2006

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Podjetje in delo, 5/2006 1. UVOD 2. PREDMET DOGOVOROV O KOMERCIALNEM IZKORIŠČANJU OSEBNOSTI 3. PRAVNA NARAVA DOGOVOROV O KOMERCIALNEM IZKORIŠČANJU OSEBNOSTI 3.1. Uvod 3.2. Translativen prenos osebnostne pravice 3.2.1. Nedopustnost translativnega prenosa osebnostne pravice 3.2.2. Razlogi za translativno neprenosl...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Dileme nagrajevanja članov uprav z opcijami

Matjaž Logar, 7.10.2004

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Logar, Podjetje in delo, 6-7/2004UVOD Ena bolj raziskovanih tem v zadnjem času je nagrajevanje članov uprav. V zadnjem času so se prejemki članov uprav največjih svetovnih družb še posebej močno zvišali.(*1) Povečale so se tudi razlike med prejemki članov uprav in drugih zaposlenih. Povečalo pa se je tudi razmerje med fiksnimi p...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2004⁄6-7

Vloga ustavnega sodišča in pomen njegovih odločitev za prakso sodišč

dr. Dragica Wedam-Lukić, 7.10.2004

Ustavno sodišče

dr. Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/20041. UVOD 1. V državah, v katerih je za presojo ustavnosti predpisov pristojno kar najvišje sodišče v državi (na primer v ZDA), to hkrati opravlja funkcijo vrhovnega in ustavnega sodišča, kar poenostavljeno rečeno pomeni, da hkrati preizkuša tako pravilnost odločitev nižjih sodišč kot skladnost upo...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄6-7

Vloga in odgovornost sodnika v civilnem pravdnem postopku

dr. Dragica Wedam-Lukić, 1.10.2003

Sodišča

dr. Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/20031. UVOD Kadar govorimo o vlogi in odgovornosti sodnika, vsak najprej pomisli na sodnika v kazenskem postopku, ki mora odločiti o krivdi in kazni obdolženca in nositi težo odgovornosti za svojo odločitev. To pa ne pomeni, da je vloga in odgovornost sodnika v pravdnem postopku kaj manjša. Sodnik, k...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄3-4

Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved (opis in primerjava stare in nove ureditve)

Saša Lutarič, 13.6.2003

Varstvo konkurence, cene

Saša Lutarič, Podjetje in delo, 3-4/20031. UVOD S. 1. januarjem 2003 je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih, ki za delavce,(*1) ki so sklenili delovno razmerje pred začetkom veljavnosti tega zakona, vsebuje zelo pomembno določbo,(*2) v kateri je navedeno, da se določbe Zakona o delovnih raznmerjih (iz leta 1990) in Zakona o t...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2003⁄2

Pravni posel onkraj pogodbenega prava - surogatno materinstvo

mag. Rok Lampe, 5.5.2003

Obligacije

mag. Rok Lampe, Podjetje in delo, 2/2003A) UVOD - SUROGATNO MATERINSTVO Surogatno materinstvo(*1) je institut osebnostnega, družinskega in tudi pogodbenega prava, pri katerem nastopajo tri stranke: genetski oče potencialnega otroka, ki bo ponavadi zakonski ali zunajzakonski partner ženske, ki hoče imeti otroka, tako imenovana socialna ...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2002⁄8

Droits de la personnalité - osebnostne pravice v francoskem civilnem pravu s posebnim poudarkom na

mag. Rok Lampe, 11.12.2002

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rok Lampe, Podjetje in delo, 8/2002"Chacun a droit au respect de sa vieprivée." (Code Civil, Art. 9) 1. Člen 1382 cc kot causa proxima varstva osebnostnih pravic Leto 1858 je moč obravnavati kot nekakšno prelomnico v francoskem pravu glede civilnopravnega varstva osebnosti. Takrat je namreč sodišče oddelka za civilno sodstvo (T...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(4) 6(2) 6-7(18) 5(2)
5-6(3) 4(2) 3(1) 3-4(3)
2(3) 1(4)

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2016(1) 2015(1)
2014(1) 2013(1) 2012(2) 2010(3)
2009(3) 2008(2) 2007(2) 2006(1)
2004(2) 2003(3) 2002(3) 2001(2)
2000(3) 1998(2) 1996(1) 1995(1)
1994(4) 1992(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKL MNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov