Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄1

Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

Sancin Vasilka, Turšič Domen, David Osojnik Maks, 1.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik, Podjetje in delo, 1/2020Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže. Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice

Denis Baghrizabehi, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Denis Baghrizabehi, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Konkurent prejemnika nezakonite državne pomoči lahko s tožbo v pravdnem postopku doseže vračilo predmetne pomoči, prepreči njeno (nadaljnje) izplačilo in uveljavlja odškodnino. V nasprotju s protimonopolnim pravom ostaja zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči relativno neraziskano področje, sodna praksa držav članic pa skopa. Avtor obravnava razloge, ki botrujejo opisani situaciji. Skozi predstavitev izbranih dognanj primerjalnopravnih ureditev nemškega in avstrijskega prava prispevek kratko oriše tudi določene zaključke, ki lahko služijo kot nastavki razvoja domače doktrine. Ključne besede: zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči, klavzula o mirovanju, obveznost priglasitve, nacionalna procesna avtonomija, stopničasta tožba, načelo učinkovitosti Title: Private Enforcement of State Aid Law: Competitor's Action and Comparative Legal Aspects Abstract: The competitor of a recipient of unlawful state aid may, through means of civil litigation, claim the recovery of unlawful aid, prevent its payment and claim damages. While private enforcement of antitrust law is the subject of continuing academic discourse and nuanced approaches in case law, that is not case with state aid law. The author highlights the causes which contribute to the described situation. By enunciating comparative outlooks in German and Austrian legal doctrine, the findings of the present article may contribute to the development of a domestic doctrinal approach. Keywords: private enforcement of State aid law, standstill clause, notification of state aid, action by stages, national procedural autonomy, principle of effectiveness
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄1

Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe – od zadeve Cartesio do zadeve Polbud

Jerneja Prostor, 1.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 1/2019Povzetek: Pravnega okvira ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice ne določajo le pravila Pogodbe o delovanju Evropske unije o svobodi ustanavljanja, temveč tudi sodna praksa Sodišča EU s tega področja. V eni prejšnjih številk te revije so bile obravnavane starejše odločbe Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, in sicer v zadevah Segers, Daily Mail, Centros, Überseering, Inspire Art, SEVIC in Cadbury Schweppes. V tem prispevku pa avtorica podrobneje predstavi še zadeve Cartesio, National Grid Indus, VALE in Polbud. Zadnja v vrsti odločb s tega področja je torej sodba v zadevi Polbud iz leta 2017, s katero je Sodišče EU potrdilo svoja dotlej sprejeta stališča in v mozaik pravil o svobodi ustanavljanja dodalo še dopustnost čezmejnega prenosa zgolj statutarnega sedeža družbe. Ključne besede: svoboda ustanavljanja, statutarni sedež družbe, dejanski sedež družbe, čezmejni prenos sedeža družbe, čezmejno preoblikovanje družbe Title: European Court of Justice on the Transfer of Company’s Registered Office - from Case Cartesio to Case Polbud Abstract: The legal framework for the setting-up of companies, their cross-border business activities and conversions on the territory of another Member State is formed by the relevant provisions of the Treaty on the Functioning of the European Union and the case law of the Court of Justice on the freedom of establishment. In one of the previous issues of this review, decisions of the Court of Justice in cases Segers, Daily Mail, Centros, Überseering, Inspire Art, SEVIC and Cadbury Schweppes were dealt with. In this article, the author presents the Cartesio, National Grid Indus, VALE and Polbud cases. The latter judgement on the freedom of establishment is the decision in Polbud case from 2017, in which the Court of Justice confirmed its positions taken in previous judgments. It added that the cross-border
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom - COM (2014) 212

Nina Prosen, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Prosen, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Evropska komisija je aprila 2014 objavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom COM (2014) 212 (v nadaljevanju predlog, predlog direktive), ki bi, če bi bila sprejeta, nadomestila Direktivo 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Cilj, ki mu s tem predlogom sledi Evropska komisija, je malim in srednje velikim podjetjem (SMEs) olajšati vstop na trge drugih držav članic Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije mala in srednje velika podjetja ustvarijo 58 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in zaposlujejo 67 odstotkov ljudi v zasebnem sektorju. Podjetniki pa posla onkraj meja države, v kateri ima družba sedež, zaradi visokih stroškov, s tem povezanih administrativnih nevšečnosti in različnih zahtev zakonodaje vsake izmed držav članic, kar velja tudi za ustanovitev podružnice, ne širijo. O razsežnosti obravnavanega predloga direktive priča podatek, da je v Evropski uniji približno 21 milijonov malih in srednje velikih podjetij, polovica jih je družb z omejeno odgovornostjo in od teh nadaljnja polovica (5,2 milijona) družb z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Title: Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on Single-Member Private Limited Companies - COM (2014) 212
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Ekonomska analiza sprejetja Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu

Tjaša Geč, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Geč, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek na abstraktni ravni analizira, upoštevajoč tako pozitivne kot negativne recenzije Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), kaj bi njeno sprejetje in uporaba pomenili za stroškovno najbolj učinkovite in zaželene (čezmejne) transakcije. Čeprav jo je v skladu s svojim delovnim programom za leto 2015 in z namenom modifikacije Komisija umaknila s seznama zakonodajnih predlogov, ta opcijski instrument ostaja relevanten za obravnavo, saj lahko služi kot referenčni model za pripravo novega predloga, ki bo del ambiciozne zakonodaje na področju enotnega digitalnega trga. V prvem delu se avtorica osredinja na trenutno veljavno evropsko prodajno pravo, ki zaradi razlik v pogodbenopravnih režimih držav članic ne dosega potenciala, ki ga ponuja enotni trg 500 milijonov potrošnikov. Predstavljene so tudi glavne ovire, povezane s stroškovnimi funkcijami podjetij, ki le-ta odvračajo od vstopa na tuje trge, in novosti, ki jih na področje evropskega prodajnega prava prinaša predlog uredbe. Drugi del pa se koncentrira na analizo stroškov in koristi uvedbe predloga ter predvideva ravnanje podjetij glede na različne ravni evropskega standarda potrošniških pravic. Čeprav je uredbi na idejni ravni mogoče pripisati revolucionaren pomen, saj v evropski prostor vnaša izvirno koncepcijo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki je bila do nedavnega nepredstavljiva, ima v konkurenci pogodbenih režimov malo možnosti za implementacijo. Problematična sta predvsem narava in področje uporabe instrumenta, ki v nasprotju z namenom uredbe - reducirati transakcijske stroške in posledično spodbuditi čezmejne transakcije - zvišujeta stroške, ki bremenijo zlasti mala in srednja podjetja. Ključne besede: skupno evropsko prodajno pravo, CESL, transakcijski stroški, stroški usklajevanja, pravna varnost, čezmejne transakcije, evropski standard potrošniških pravic, opcijski instrument Title: Economic Analysis of Opting into the Common European Sa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU - Spremembe Lizbonske pogodbe v zvezi s predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Ines Grah, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pogoji za fizične in pravne osebe, ki so vlagale ničnostne tožbe na Sodišče EU, so veljali za posebno stroge in so jim preveč omejevali dostop do sodnega varstva. Avtorica v prispevku obravnava spremembe, ki jih je v zvezi s tem prinesla Lizbonska pogodba v četrtem odstavku 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Najprej predstavi vrste izpodbojnih aktov EU ter pogoja dvostopenjskega testa neposrednega in posamičnega nanašanja. Po opisu sprememb Lizbonske pogodbe v opredelitvi aktov EU predstavi in kritično ovrednoti aktualno sodno prakso Sodišča EU, v kateri je opredeljen pojem predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Nazadnje razkrije svoj pogled na to, ali so se, upoštevaje tudi druge spremembe v Lizbonski pogodbi, možnosti posameznikov, da vložijo ničnostno tožbo na Sodišče EU, izboljšale. Ključne besede: Lizbonska pogodba, ničnostna tožba, četrti odstavek 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, pogoji za fizične in pravne osebe, predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov Title: Individuals in the Action for Annulment Procedure before the Court of Justice of the European Union - Changes Brought by the Treaty of Lisbon with Regard to Regulatory Acts which do not Entail Implementing Measures Abstract: Conditions for natural and legal persons that filed an action for annulment before the Court of Justice of the European Union were considered particularly strict and limited their access to justice. The author discusses changes brought by the Treaty of Lisbon in Article 263(4) of the Treaty of the Functioning of the European Union. At first, she introduces types of reviewable acts in the EU and conditions of direct and individual concern. After the description of changes in the Treaty of Lisbon that consider classification of EU acts, she presents and assesses the latest case law of the Court of Justice of the European Union that defines the term "regulatory act which does not entail implementing measures". Finally
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nova (združena) računovodska direktiva EU - potreba po uskladitvi bilančnega in računovodskega prava v ZGD-1 in SRS s poenostavitvami in racionalizacijo

Marijan Kocbek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2014Bilančno in računovodsko pravo EU je urejeno po dveh tirih. Za konsolidirana letna poročila javnih delniških družb se na podlagi Uredbe 1606/2002 kot unifikacijskega predpisa v vseh državah članicah neposredno uporabljajo Mednarodni računovodski standardi. Za druge gospodarske družbe pa velja evropsko računovodsko pravo, urejeno z direktivami, ki jih morajo države članice implementirati v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji je to urejeno v ZGD-1 in v skladu z njim s Slovenskimi računovodskimi standardi. V prispevku avtor obravnava novo računovodsko direktivo EU 2013/34, ki je združila obe dosedanji glavni direktivi s tega področja, to je četrto, bilančno direktivo, in sedmo direktivo, o konsolidiranih letnih poročilih. V prispevku so obravnavane številne novosti, predvsem glede možnih poenostavitev pri računovodenju za srednje in male gospodarske družbe. Avtor meni, da implementacija direktive v slovenski pravni red, ki bo izpeljana z novelacijo ZGD-1 ter s spremembami SRS, ne bi smela povzročati večjih težav. Pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, do kakšne mere naj se uporabijo različne alternative, ki jih dispozitivna ureditev direktive dopušča zakonodajnim rešitvam v državah članicah, diferencirano za posamezne gospodarske družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

O nekaterih spornih vprašanjih doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU

Iztok Ščernjavič, 12.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2013V prispevku se avtor ukvarja z nekaterimi spornimi vprašanji doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU. Uvodoma pojasni doktrino ekonomske enote in področje njene uporabe v konkurenčnem pravu, nato pa prek analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije predstavi predpostavke za obstoj ekonomske enote in za vzpostavitev domneve kontrole matične družbe nad hčerinsko družbo. V nadaljevanju presoja pravno naravo odgovornosti matične družbe za kršitve hčerinske družbe in ugotavlja, da je matični družbi naloženo plačilo globe na podlagi domneve oziroma ugotovitve obstoja ekonomske enote, pri čemer ugotovitev oziroma izpodbijanje domneve ni povezano z obstojem materialnega prispevka matične družbe h kršitvi konkurenčnega prava. Avtor sklene, da je uporaba te doktrine pri izrekanju glob vprašljiva z vidika načela subjektivne odgovornosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Teorija ustanovitve in Štirinajsta direktiva o čezmejnem prenosu statutarnega sedeža

Boris Petre, 10.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boris Petre, Podjetje in delo, 1/2012Avtor ugotavlja, da nacionalna pravila, ki določajo, da mora družba ohraniti svojo glavno upravo in statutarni sedež v isti državi članici, posredno omejujejo družbe pri izbiri najbolj primernih pogojev za njihovo delovanje. Omenjena pravila so namreč v nasprotju z relevantno sodno prakso Sodišča ES in posledično v nasprotju s pravom EU. Družba namreč lahko povsem iz poslovnih razlogov spremeni svoj dejanski sedež, medtem ko še naprej ostane subjekt prava izvorne države članice. Prav zato so zadnje čase vse glasnejši pozivi k sprejetju Štirinajste direktive s področja prava družb, ki bi določila ukrepe za usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic, z namenom, da se znotraj skupnosti olajša čezmejni prenos registriranega sedeža družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo katerekoli države članice.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄1

Sodba Sodišča v zadevi C-396/09 z dne 20. oktobra 2011

Avtor ni naveden, 10.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2012Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2011 "Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Pristojnost sodišča nižje stopnje, da vprašanje za predhodno odločanje zastavi Sodišču - Uredba (ES) št. 1346/2000 - Postopki v primeru insolventnosti - Mednarodna prist
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄1

SODBA SODIŠČA (ČETRTI SENAT), KAZENSKI POSTOPEK PROTI ERNSTU ENGELMANNU, C-64/08 Z DNE 9. SEPTEMBRA 2010

Avtor ni naveden, 18.2.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2011"Svoboda opravljanja storitev - Svoboda ustanavljanja - Nacionalna ureditev, ki določa sistem koncesij za prirejanje iger na srečo v igralnicah - Omejitev pridobitve koncesij na delniške družbe s sedežem na nacionalnem ozemlju - Dodelitev vseh koncesij brez kakršnegakoli javnega razpisa"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄1

Uveljavljanje evropske delniške družbe (Societas Europaea) v evropski poslovni praksi

Marijan Kocbek, 18.2.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2011Evropska delniška družba je bila kot nadnacionalna pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe uvedena v evropsko pravo po več kot 30-letnih prizadevanjih v letu 2001 s sprejetjem Uredbe Sveta (SE) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o Statutu evropske družbe (SE). Zaradi kompromisne rešitve je bila hkrati kot dopolnilo sprejeta tudi Direktiva Sveta 2001/86/ES o delavski participaciji v SE. Kljub razmeroma dolgemu triletnemu roku za prilagoditev nacionalnih zakonodaj je bila evropska delniška družba uvedena v nacionalne pravne sisteme, vključno s prenosom direktive, šele na začetku leta 2007.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2011⁄1

Problematika dvostranskih sporazumov o naložbah po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Rakovec, 18.2.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Rakovec, Podjetje in delo, 1/2011Avtor se v prispevku ukvarja s pravnimi in praktičnimi učinki, ki jih Lizbonska pogodba vnaša na področje naložbene politike EU, predvsem glede posledic za dvostranske sporazume o naložbah, ki jih sklepajo države članice. Države članice imajo skupno namreč sklenjenih skoraj 1.200 takšnih sporazumov, saj so ti sporazumi pomemben instrument za pospeševanje naložbenih tokov med državami. Lizbonska pogodba tuje neposredne naložbe uvršča med določbe o skupni trgovinski politiki in s tem v izključno pristojnost EU. Pri tem se zastavi vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda obstoječih dvostranskih sporazumov o naložbah, ki jih imajo sklenjene posamezne države članice EU, in kakšne bodo pristojnosti držav članic na tem področju v prihodnje. Evropska komisija je pripravila osnutek uredbe, ki ponuja praktično rešitev za to občutljivo področje urejanja mednarodnih naložbenih tokov. Podrobnosti uredbe so predstavljene v tem prispevku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄1

Davčni sporazumi na podlagi prednostnih in pravil CFC

Boris Kostanjevec, 10.2.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boris Kostanjevec, Podjetje in delo, 1/2010Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄1

SODBA SODIŠČA (četrti senat) z dne 15. oktobra 2009

Avtor ni naveden, 10.2.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2010Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE VERICE TRSTENJAK, PREDSTAVLJENI 10. JANUARJA 2008, C-360

Avtor ni naveden, 18.2.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2009Zadeva C-360/06 Heinrich Bauer Verlag Beteiligungs GmbH proti Finanzamt für Großunternehmen in Hamburg (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je podalo Finanzgericht Hamburg (Nemčija))
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

SODBA SODIŠČA (DRUGI SENAT) Z DNE 2. OKTOBRA 2008, C 360/06

Avtor ni naveden, 18.2.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2009Svoboda ustanavljanja - Davčna zakonodaja - Davek od dohodka pravnih oseb - Vrednotenje deležev kapitalske družbe, ki ne kotirajo na borzi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

Prenos sedeža gospodarske družbe v drugo državo članico po sodbi Sodišča ES v zadevi Cartesio

dr. Marijan Kocbek, 18.2.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marijan Kocbek, dr. Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2009Sodišče ES je 16. decembra 2008 izdalo sodbo v zadevi CARTESIO, Madžarske gospodarske družbe, ki je želela prenesti svoj sedež iz Madžarske v Italijo, pri čemer naj ne bi izgubila statusa madžarske gospodarske družbe. Tudi s to sodbo se nadaljuje pomembna vloga sodišča ES s področja prava družb, k...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2009⁄1

SODBA SODIŠČA (VELIKI SENAT) Z DNE 16. DECEMBRA 2008,C-210

dr. Marijan Kocbek, 18.2.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marijan Kocbek, dr. Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2009Članek iz revije Podjetje in delo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄1

SODBA SODIŠČA (PRVI SENAT) Z DNE 6. DECEMBRA 2007, C-463/04 IN C-464/04

Avtor ni naveden, 26.2.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

, Podjetje in delo, 1/2008Člen 56 ES - Prost pretok kapitala - Omejitve - Privatizirana podjetja - Nacionalna določba, v skladu s katero statut delniške družbe državi ali javnemu subjektu, ki je udeležen v kapitalu te družbe, daje pravico, da neposredno imenuje enega ali več članov upravnega odbora V združenih zadevah C...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2008⁄1

Razlagalno sporočilo Komisije o oddaji javnih naročil pod vrednostnimi pragi in storitev B

Vesna Kranjc, 26.2.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 1/2008Pravila o javnem naročanju, tako pravila EU kot tudi pravila slovenskega notranjega pravnega reda, upoštevajo, da vseh naročil ni smiselno oddajati po enakih postopkih oziroma da pri vseh naročilih ni mogoče v enaki meri zagotavljati ciljev javnega naročanja. Ožji krog obveznosti med drugim velja za...
Naslovnica
Podjetje in delo, 2007⁄1

SODBA SODIŠČA (VELIKI SENAT) Z DNE 12. DECEMBRA 2006, C-374/04

Avtor ni naveden, 16.2.2007

Davek od dohodka pravnih oseb, Obdavčenje družb

, Podjetje in delo, 1/2007SODBA SODIŠČA (veliki senat) z dne 12. decembra 2006* Besedilo je vzeto s spletne strani Sodišča ES http://www.curia.eu.int/sl/. Besedila odločb s spletne strani niso nujno dokončna, verodostojno besedilo je objavljeno v Zbirki odločb Sodišča ES in Sodišča prve stopnje ES. Pomembno pravno op...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1998⁄1

Unifikacija in harmonizacija prava družb v Evropski uniji

Aleš Kobal, 20.2.1998

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarski subjekti in njihova organiziranost

Aleš Kobal, Podjetje in delo, 1/1998Aleš KOBAL diplomirani pravnik Pravna fakulteta v Mariboru Prva direktiva EGS - publicitetna direktiva(*1) 1. UVOD Dejavnosti Evropske unije na področju prava družb z različnimi pravnimi instrumenti potekajo večstopenjsko. Gre za unifikacijo, harmonizacijo in usklajevanje za zagotovitev ins...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1998⁄1

First Council Directive 68/151/EEC of 9 March 1968

Avtor ni naveden, 20.2.1998

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

, Podjetje in delo, 1/1998On co-ordination of safeguards which, for the protection of the interests of members and others, are required by Member States of companies within the meaning of the second paragraph of Article 58 of the Treaty, with a view to making such safeguards equivalent throughout the Community(*1) THE COU...
Naslovnica
Podjetje in delo, 1997⁄1

Vključevanje zaposlenih v upravljalsko strukturo - organe gospodarskih družb

dr. Drago Mežnar, 4.3.1997

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarski subjekti in njihova organiziranost

dr. Drago Mežnar, Podjetje in delo, 1/19971. KODIFIKACIJA V EU S PODROČJA SODELOVANJA DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU 1.1. Uvod V okviru EU si že vrsto let prizadevajo za poenotenje nacionalnih zakonodaj s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju v organih gospodarskih družb. Tako sta v zvezi s tem nastala zlasti dva predloga smernic (d...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 1

Leto objave

2020(1) 2019(2) 2016(3) 2014(1)
2013(1) 2012(2) 2011(3) 2010(2)
2009(4) 2008(2) 2007(1) 1998(2)
1997(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG HIJK LM NOP QR S Š T UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov