Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Regulacija in liberalizacija trga poštnih storitev

Til Rozman, 1.10.2018

Poštni promet in telekomunikacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Til Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava regulacijo trga poštnih storitev v luči spremenjenih tržnih razmer. Uvodni predstavitvi sledi poglavje, ki prikazuje vsebinski oris regulacije v EU. Tretje poglavje temeljne koncepte problematizira z vidika tržnih trendov. Po dvajsetih letih od sprejema (prve) Direktive je očitno, da je konkurenca v številnih državah članicah relativno šibko razvita na trgu pisem in relativno dobro razvita na trgu paketov. Dosedanje izkušnje z izvajanjem Direktive v praksi in korenite spremembe trga dajejo legitimnost vprašanju: Ali Direktiva še ustreza svojemu namenu? Ker obseg tega prispevka ne omogoča celovite obravnave zastavljenega vprašanja, se osredotoča le na nekatere vidike - opredelitev univerzalne storitve, njene kakovosti in financiranja, razumevanje tarifnih načel in regulacija dostopa do omrežja. Ključne besede: univerzalna poštna storitev, dostop do poštnega omrežja, tarifna načela, nediskriminacija, kompenzacijski sklad Title: Regulation and Liberalisation of the Postal Services Market Abstract: This paper addresses regulation of the postal services market in the light of the changing market conditions. Introduction to the topic is followed by the second chapter, which describes the EU regulatory framework. The third chapter challenges key concepts of postal regulation from the perspective of the changing market conditions. 20 years after adoption of the first Directive, it is evident that competition is, on the one hand, weak in the letter market and, on the other hand, well developed in the parcel market. The changing market and years of experiences with the Directive legitimise the following question: Is the Directive still fit for its purpose? Since the scope of the paper does not allow a comprehensive approach, only fragments of the selected contemporary issues are addressed - definition of the universal service, its quality and financing, understanding of the tariff principles and access to the network. Keywo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Varstvo potrošnikov in sodelovalno gospodarstvo

Petra Weingerl, 1.10.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Najbolj pereče vprašanje sodelovalnega gospodarstva za pravo varstva potrošnikov je pravna narava razmerij med strankami, ki so vpletene v transakcijo prek spletne platforme. Od določitve pravne narave teh razmerij je odvisno, ali se v določenem primeru uporabi pravo varstva potrošnikov (v razmerjih spletna platforma - kupec, spletna platforma - ponudnik in/ali ponudnik - kupec). V EU se namreč pravila s področja prava varstva potrošnikov uporabljajo kot lex specialis v razmerju do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev le v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C). Če pravne narave razmerij ni mogoče jasno določiti, to povzroča negotovost glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v poslovanje prek spletnih platform. Prispevek bo osvetlil to problematiko in podal pregled potrošniške zakonodaje, ki jo morajo stranke pri poslovanju prek spletne platforme upoštevati, ko sklepajo pogodbe s potrošniki. Ključne besede: varstvo potrošnikov, spletne platforme, razmerja B2C, razmerja C2C, ponudnik, potrošnik, storitve informacijske družbe, nepoštene poslovne prakse, pojasnilna dolžnost Title: Consumer Protection and the Sharing Economy Abstract: The most pressing issue of the sharing economy for consumer protection is the legal nature of relationships between parties involved in a transaction through an online platform. The application of the consumer protection rules depends on the determination of the legal nature of these relationships (i.e. online platform - buyer, online platform - provider and/or provider - buyer). In the EU, the rules on consumer protection apply as a lex specialis with regard to the general laws of obligations of the Member States, and can only be considered in cases where contracts are concluded between traders and consumers (B2C). If the legal nature of these relationships cannot be clearly defined, this causes uncertainty regarding the rights and ob
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

Peter Grilc, 1.10.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji. Ključne besede: dogovorjeno oddajanje razpisnih ponudb, regulacija, deregulacija, ponovna regulacija, delitev trga, diskriminatorno ravnanje, dogovori o cenah, ex ante ureditev, gospodarski sektorji, skupinski bojkot, koncentracije, konkurenčno pravo, liberalizacija, nadzor, notranji trg, predatorstvo, zavrnitev dobave Title: Trends in Regulation of Certain Regulated Sectors Abstract: The article discusses terminological issues related to regulation, deregulation and liberalisation of economic sectors; furthermore, it analyses individual sectors, especially energy in general and the electricity sector, primarily in the EU and US. It analyses and discusses phases of the above-mentioned processes and development trends, predominantly in the last three decades. During the 1980s, the deregulation was less apparent and developmental, in comparison with later periods it was mainly in the initial phase; later, however, significantly more intensive processes took place. More recently, especially after the financial crisis, and also because of some other processes, we again witness re-regulatory processes. Keywords: bid-rigging, regulation, deregulation, re-regulation, market sharing, discriminatory behaviour, ex ante arrangement, economic sectors, collective boycott, concentrations, competition law, liberalisation, control, internal market, predatory prices, refusal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora - de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

Anja Strojin Štampar, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anja Strojin-Štampar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetletjih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dobre prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019. Ključne besede: politika prejemkov, organi vodenja, organi nadzora, delničarska direktiva, razkritja prejemkov, fiksni in variabilni prejemek Title: Directors’ Remuneration Policy - De Lege Lata and its Harmonisation with the Shareholder’ Rights Directive II Abstract: Remuneration is one of the key instruments for shareholders to align their interests and those of their directors. Over the last two decades, the discussion on the remuneration has been focused primarily on the appropriateness of remuneration policies in the listed companies, and on the role of shareholders in the determination of remuneration policy (say-on-pay initiatives). To this end, numerous law amendments and best practice recommendations have been adopted. The latest legal act in this field is the Shareholders
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

Janja Hojnik, 1.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhodno odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov. Ključne besede: platformna ekonomija, Uber, Airbnb, evropska agenda, subsidiarnost, Sodišče EU, poštena konkurenca, trajnostni razvoj Title: Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach Abstract: The paper briefly examines different forms of business models that are premised under the concept of collaborative economy and sharing economy, some endeavours to define and differentiate them, as well as the most exposed areas of legal challenges associated with these new business models. It is pointed out that the business models of sharing and collaborative economy challenge a whole range of areas of law. The author highlights that just as we can no longer be confined only in the national le
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
6-7(8)
 

Leto objave

< Vsi 2018 Oktober

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

ABCĆČD ĐEF G H IJKLMNOPQR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov