Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Odgovornost direktorjev in nadzornikov v Evropski uniji

Peter Podgorelec, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2014Avtor v članku analizira ugotovitve obsežne primerjalnopravne analize o dolžnostih in odgovornostih članov organov delniških družb v Evropski uniji, ki jo je po naročilu Evropske komisije izdelala London School of Economics. Na podlagi ugotovitev študije definira ključna vprašanja, ki so lahko v prihodnosti predmet reguliranja na ravni evropskega prava. Gre predvsem za vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov delničarjev in čezmejna vprašanja, povezana z dolžnostmi in odgovornostmi članov organov v fazi insolventnosti oziroma njene bližine. Po mnenju avtorja pa študija prinaša tudi nekatere ugotovitve, ki so lahko relevantne za morebitne reforme na ravni nacionalnega prava, neodvisno od razvoja v okviru Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Uporaba uredbe Bruselj I ratione temporis

Jerca Kramberger Škerl, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerca Kramberger-Škerl, Podjetje in delo, 3-4/2014Vprašanje uporabe uredbe Bruselj I ratione temporis ostaja aktualno tudi po desetletju od njenega sprejetja, predvsem zaradi poznejšega pristopanja novih držav članic k EU in s tem podaljševanja prehodnega obdobja, v katerem velja posebno pravilo 66. člena uredbe. Vprašanje se postavlja tudi pri uporabi pravil o mednarodni pristojnosti, posebej pa je odgovor lahko zapleten, kadar gre za priznanje in izvršitev sodb. Za priznanje in izvršitev sodbe, izdane v drugi državi članici, je uredbo mogoče uporabiti le, če je v času izdaje sodbe veljala tako v državi izvora kot v zaprošeni državi. Tudi v tem primeru pa je uporaba uredbe avtomatična le, če se je tudi sodni postopek v državi izvora začel potem, ko je uredba v obeh državah že veljala. Če je bil postopek začet pred tem datumom, je uredbo mogoče uporabiti le, če je sodišče v državi izvora utemeljilo svojo mednarodno pristojnost na podlagi okoliščin, ki jih kot podlago za mednarodno pristojnost ureja tudi uredba Bruselj I, ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki je takrat veljala med državama. Če je bila torej sodna odločba izdana v času, ko uredba še ni veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi, je treba za njeno priznanje in izvršitev uporabiti nacionalne predpise, v Sloveniji ZMZPP ali morebitne mednarodne pogodbe. Prav tako se uredba ne uporablja, če je bila sodba sicer izdana, ko je uredba veljala v obeh državah, vendar se je postopek začel pred tem, mednarodna pristojnost sodišča, ki je sodbo izdalo, pa ni temeljila na bilateralni pogodbi ali na okoliščini, ki jo uredba Bruselj I določa kot temelj pristojnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Predlog za revizijo direktive EU o pravicah delničarjev - modernizacija prava družb

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Z namenom nadaljnje modernizacije je Evropska komisija konec leta 2012 sprejela Akcijski načrt o prihodnjih pobudah na področju prava družb in korporacijskega upravljanja. Namen vseh načrtovanih aktivnosti je zagotoviti večjo konkurenčnost in rast gospodarskih družb. Rdeča nit vseh aktivnosti je spodbuditi in olajšati dolgoročno vključevanje delničarjev v strukturo korporacijskega upravljanja. "Pri tem bi morali imeti delničarji dodatne pravice, a bi morali hkrati prevzeti tudi polno odgovornost, s katero bodo zagotovili, da bo podjetje dolgoročno ostalo konkurenčno." Poleg tega pa je z vsebinskega vidika velik poudarek tudi na povečevanju preglednosti med gospodarskimi družbami in njihovimi delničarji ter tudi na poenostavitvi čezmejnih dejavnosti evropskih gospodarskih družb z učinkovitimi čezmejnimi transakcijami (cross - border operations), ki vključujejo prosti prenos sedeža gospodarske družbe znotraj držav članic EU, izboljšan in učinkovitejši mehanizem čezmejnih združitev ter omogočanje čezmejnih delitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nova (združena) računovodska direktiva EU - potreba po uskladitvi bilančnega in računovodskega prava v ZGD-1 in SRS s poenostavitvami in racionalizacijo

Marijan Kocbek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2014Bilančno in računovodsko pravo EU je urejeno po dveh tirih. Za konsolidirana letna poročila javnih delniških družb se na podlagi Uredbe 1606/2002 kot unifikacijskega predpisa v vseh državah članicah neposredno uporabljajo Mednarodni računovodski standardi. Za druge gospodarske družbe pa velja evropsko računovodsko pravo, urejeno z direktivami, ki jih morajo države članice implementirati v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji je to urejeno v ZGD-1 in v skladu z njim s Slovenskimi računovodskimi standardi. V prispevku avtor obravnava novo računovodsko direktivo EU 2013/34, ki je združila obe dosedanji glavni direktivi s tega področja, to je četrto, bilančno direktivo, in sedmo direktivo, o konsolidiranih letnih poročilih. V prispevku so obravnavane številne novosti, predvsem glede možnih poenostavitev pri računovodenju za srednje in male gospodarske družbe. Avtor meni, da implementacija direktive v slovenski pravni red, ki bo izpeljana z novelacijo ZGD-1 ter s spremembami SRS, ne bi smela povzročati večjih težav. Pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, do kakšne mere naj se uporabijo različne alternative, ki jih dispozitivna ureditev direktive dopušča zakonodajnim rešitvam v državah članicah, diferencirano za posamezne gospodarske družbe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
5(1) 3-4(3) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(5)
> Februar(1) > Junij(3) > Avgust(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOP QRSŠ TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov