Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 2 / 8
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 177)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Preselitve in premestitve beguncev: prevroč kostanj za Evropo?

Saša Zagorc, 1.10.2016

Tujci, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Instituta preselitve in premestitve sta bila doslej obrobnega pomena za delovanje Evropske unije, kar je prispevalo k neustreznemu odzivu na množičen pritok beguncev lansko leto. Nenadnost in velikost begunskega vala je povzročila raznovrstne reakcije v Evropi, ki so odsevale nasprotujoče si dojemanje problema in njegovih rešitev. Prepada ni mogoče pojasniti samo z argumentom drugačnega ekonomskega, demografskega in geografskega položaja, kot tudi ne z geostrateško umestitvijo držav znotraj Evrope in v odnosu do tretjih držav. Priča smo najglobljim razlikam glede tega, kako obravnavamo tujca, in izgradnje evropske in nacionalne identitete. Navkljub ostremu nasprotovanju nekaterih držav članic Evropske unije, se bo evropeizacija migracijskih vprašanj nadaljevala v smeri bolj koordiniranega odločanja na naddržavnem nivoju z močnim vplivom držav članic nanj. Ključne besede: preselitev, premestitev, mednarodna zaščita, Evropska unija, Ženevska konvencija, migracijska politika Title: Resettlement and Relocation of Refugees: a Hot Potato for Europe? Abstract: Resettlement and relocation have been marginal issues in the European Union until recently, a fact that amounted to an unfit response to the mass refugee influx of the last year. Suddenness and intensity of the wave resulted in a plethora of reactions around Europe, reflecting a conflicting perception of the problem and its solutions. The schism exceeds the argument of different economic, demographic or geographic situation of member states as well as geostrategic constellation of the states within and against third countries. What we may witness are the most profound differences in treatment of a foreigner and in maintenance of national and European identity. Nevertheless and despite the backlash of some member states, Europeanisation of migration issues will continue in the direction of a more coordinated decision-making at the supranational level with a strong influence of membe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Novi režim načrtovanja dedovanja s čezmejnim elementom - pomen evropske Uredbe o dedovanju

Tjaša Ivanc, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Za države članice ureditev z eno navezno okoliščino (običajno prebivališče) in določitev pristojnosti enega sodišča ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje, nedvomno pomeni temeljno spremembo v primerjavi z različnimi kolizijskimi pravili držav članic. Avtorica obravnava tudi postopek za priznanje in razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb, saj je področje dedovanja izključeno iz ureditve po Bruseljski uredbi. Ureditev samodejnega priznanja tuje sodbe odločbe in postopek razglasitve izvršljivosti ne bi smela povzročati večjih težav, saj je bila oblikovana po vzoru Bruseljske uredbe. Ne glede na trend odpravljanja eksekvature pa je uredba ta posebni postopek ohranila. Novost je ureditev čezmejnega pretoka javnih listin v V. poglavju Uredbe o dedovanju, ki je v primerjavi z drugimi instrumenti na ravni EU izvirna. Ključne besede: Uredba o dedovanju, običajno prebivališče, načelo enotnosti dedovanja, priznanje tujih sodnih odločb, razglasitev izvršljivosti, sprejemljivost javnih listin Title: New Regime of Planning the Succession with Cross-border Element - the Importance of European Succession Regulation Abstract: For the Member States regulation with a connecting factor (habitual residence) and determination of the jurisdiction of one court, of whatever kind the assets in the estate may be, movable or immovable property, undoubtedly represents a fundamental change compared with the different conflict of laws rules in the Member States. The author also deals with the procedure for recognition and declaration of enforceability of foreign judgments, since the field of inheritance is excluded from the scope of the Brussels Regulation. The automatic recognition regime of the foreign judgment and the exequatur procedure should not cause major problems, since it was modelled on the Brussels Regulation. The Succession regulation maintained the special procedure, notwithstanding of the trend towards the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Prihodnost reševanja investicijskih sporov na območju Evropske unije

Ana Jereb, LL.M., 1.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Jereb, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Prispevek v obravnavo združuje dva pojava modernega časa - Evropsko unijo kot naddržavno tvorbo in tuje neposredne investicije kot prevladujočo obliko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je pristojnost za mednarodno investicijsko politiko na območju Evropske unije pripadala državam članicam, ki so se lahko svobodno pogajale in sklepale investicijske dogovore med seboj ter s tretjimi državami. V praksi so to možnost dobro izkoristile, o čemer priča okoli 1500 bilateralnih investicijskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU. Z Lizbonsko pogodbo pa je Unija pridobila izključno pristojnost na področju tujih investicij. Takšna razširitev izključnih pristojnosti Unije ni neproblematična. Centralizacija urejanja področja tujih investicij odpira številna vprašanja glede učinkovitega varstva investicij, pravnega statusa do zdaj veljavnih dogovorov držav članic na tem področju ter glede nadaljnjega razvoja mednarodnega investicijskega prava. Prispevek se osredotoča na področje reševanja investicijskih sporov kot enega od (bistvenih) elementov učinkovitega varstva tujih investicij v svetu. Ključne besede: Evropska unija, evropsko pravo, mednarodno investicijsko pravo, reševanje sporov, TTIP, ICSID, Lizbonska pogodba
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Ustanavljanje podružnic v Evropski uniji

Tanja Maurin, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tanja Maurin, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Avtorica v prispevku predstavlja pojem podružnice ter pravno podlago za ustanavljanje podružnic znotraj EU in Slovenije. Analizirana je sodna praksa Sodišča EU, ki je pomembno vplivala na pravila pri ustanavljanju podružnic družb iz ene države članice v drugih državah članicah. Obravnavana je Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, ki je bila sprejeta z namenom zahteve in poenotenja publicitete glede podružnic. Predstavljena je tudi ureditev podružnic v slovenskem pravnem redu in usklajenost slovenske nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU. Ključne besede: podružnica, pravna ureditev podružnic, pravica do ustanovitve v EU, Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, pravna ureditev podružnic v slovenski zakonodaji Abstract: The author discusses the concept of a branch and the legal framework for the establishment of branches within the EU and Slovenia. The case law of the ECJ, which had significant impact on the establishment of branches in a Member State by companies governed by the law of another Member State, is examined. The article addresses the Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, which was adopted with a goal to unify requirements and publicity regarding branches. The article also presents current regulation of branches in Slovenian law and the consistency of Slovenian national legislation with EU legislation. Key words: branch, regulation of branches, right of establishment in the EU, Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, regulation of branches in the Slovenian legislation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Ekonomska analiza sprejetja Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu

Tjaša Geč, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Geč, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek na abstraktni ravni analizira, upoštevajoč tako pozitivne kot negativne recenzije Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), kaj bi njeno sprejetje in uporaba pomenili za stroškovno najbolj učinkovite in zaželene (čezmejne) transakcije. Čeprav jo je v skladu s svojim delovnim programom za leto 2015 in z namenom modifikacije Komisija umaknila s seznama zakonodajnih predlogov, ta opcijski instrument ostaja relevanten za obravnavo, saj lahko služi kot referenčni model za pripravo novega predloga, ki bo del ambiciozne zakonodaje na področju enotnega digitalnega trga. V prvem delu se avtorica osredinja na trenutno veljavno evropsko prodajno pravo, ki zaradi razlik v pogodbenopravnih režimih držav članic ne dosega potenciala, ki ga ponuja enotni trg 500 milijonov potrošnikov. Predstavljene so tudi glavne ovire, povezane s stroškovnimi funkcijami podjetij, ki le-ta odvračajo od vstopa na tuje trge, in novosti, ki jih na področje evropskega prodajnega prava prinaša predlog uredbe. Drugi del pa se koncentrira na analizo stroškov in koristi uvedbe predloga ter predvideva ravnanje podjetij glede na različne ravni evropskega standarda potrošniških pravic. Čeprav je uredbi na idejni ravni mogoče pripisati revolucionaren pomen, saj v evropski prostor vnaša izvirno koncepcijo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki je bila do nedavnega nepredstavljiva, ima v konkurenci pogodbenih režimov malo možnosti za implementacijo. Problematična sta predvsem narava in področje uporabe instrumenta, ki v nasprotju z namenom uredbe - reducirati transakcijske stroške in posledično spodbuditi čezmejne transakcije - zvišujeta stroške, ki bremenijo zlasti mala in srednja podjetja. Ključne besede: skupno evropsko prodajno pravo, CESL, transakcijski stroški, stroški usklajevanja, pravna varnost, čezmejne transakcije, evropski standard potrošniških pravic, opcijski instrument Title: Economic Analysis of Opting into the Common European Sa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom - COM (2014) 212

Nina Prosen, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Prosen, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Evropska komisija je aprila 2014 objavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom COM (2014) 212 (v nadaljevanju predlog, predlog direktive), ki bi, če bi bila sprejeta, nadomestila Direktivo 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Cilj, ki mu s tem predlogom sledi Evropska komisija, je malim in srednje velikim podjetjem (SMEs) olajšati vstop na trge drugih držav članic Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije mala in srednje velika podjetja ustvarijo 58 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in zaposlujejo 67 odstotkov ljudi v zasebnem sektorju. Podjetniki pa posla onkraj meja države, v kateri ima družba sedež, zaradi visokih stroškov, s tem povezanih administrativnih nevšečnosti in različnih zahtev zakonodaje vsake izmed držav članic, kar velja tudi za ustanovitev podružnice, ne širijo. O razsežnosti obravnavanega predloga direktive priča podatek, da je v Evropski uniji približno 21 milijonov malih in srednje velikih podjetij, polovica jih je družb z omejeno odgovornostjo in od teh nadaljnja polovica (5,2 milijona) družb z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Title: Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on Single-Member Private Limited Companies - COM (2014) 212
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU - Spremembe Lizbonske pogodbe v zvezi s predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Ines Grah, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pogoji za fizične in pravne osebe, ki so vlagale ničnostne tožbe na Sodišče EU, so veljali za posebno stroge in so jim preveč omejevali dostop do sodnega varstva. Avtorica v prispevku obravnava spremembe, ki jih je v zvezi s tem prinesla Lizbonska pogodba v četrtem odstavku 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Najprej predstavi vrste izpodbojnih aktov EU ter pogoja dvostopenjskega testa neposrednega in posamičnega nanašanja. Po opisu sprememb Lizbonske pogodbe v opredelitvi aktov EU predstavi in kritično ovrednoti aktualno sodno prakso Sodišča EU, v kateri je opredeljen pojem predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Nazadnje razkrije svoj pogled na to, ali so se, upoštevaje tudi druge spremembe v Lizbonski pogodbi, možnosti posameznikov, da vložijo ničnostno tožbo na Sodišče EU, izboljšale. Ključne besede: Lizbonska pogodba, ničnostna tožba, četrti odstavek 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, pogoji za fizične in pravne osebe, predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov Title: Individuals in the Action for Annulment Procedure before the Court of Justice of the European Union - Changes Brought by the Treaty of Lisbon with Regard to Regulatory Acts which do not Entail Implementing Measures Abstract: Conditions for natural and legal persons that filed an action for annulment before the Court of Justice of the European Union were considered particularly strict and limited their access to justice. The author discusses changes brought by the Treaty of Lisbon in Article 263(4) of the Treaty of the Functioning of the European Union. At first, she introduces types of reviewable acts in the EU and conditions of direct and individual concern. After the description of changes in the Treaty of Lisbon that consider classification of EU acts, she presents and assesses the latest case law of the Court of Justice of the European Union that defines the term "regulatory act which does not entail implementing measures". Finally
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Reforma evropskega patentnega prava

Klemen Pohar, 1.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Evropski patent z enotnim učinkovanjem 2.1. Jezikovni režim patentnega sistema 2.2. Teritorij učinkovanja enotnega patenta 2.3. Pravna narava enotnega patenta 2.4. Enotni patent kot predmet lastnine 2.5. Nadzor nad upravnimi odločitvami Evropskega patentnega urada 2.6. Soobst
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Odgovornost direktorjev in nadzornikov v Evropski uniji

Peter Podgorelec, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2014Avtor v članku analizira ugotovitve obsežne primerjalnopravne analize o dolžnostih in odgovornostih članov organov delniških družb v Evropski uniji, ki jo je po naročilu Evropske komisije izdelala London School of Economics. Na podlagi ugotovitev študije definira ključna vprašanja, ki so lahko v prihodnosti predmet reguliranja na ravni evropskega prava. Gre predvsem za vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov delničarjev in čezmejna vprašanja, povezana z dolžnostmi in odgovornostmi članov organov v fazi insolventnosti oziroma njene bližine. Po mnenju avtorja pa študija prinaša tudi nekatere ugotovitve, ki so lahko relevantne za morebitne reforme na ravni nacionalnega prava, neodvisno od razvoja v okviru Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Uporaba uredbe Bruselj I ratione temporis

Jerca Kramberger Škerl, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerca Kramberger-Škerl, Podjetje in delo, 3-4/2014Vprašanje uporabe uredbe Bruselj I ratione temporis ostaja aktualno tudi po desetletju od njenega sprejetja, predvsem zaradi poznejšega pristopanja novih držav članic k EU in s tem podaljševanja prehodnega obdobja, v katerem velja posebno pravilo 66. člena uredbe. Vprašanje se postavlja tudi pri uporabi pravil o mednarodni pristojnosti, posebej pa je odgovor lahko zapleten, kadar gre za priznanje in izvršitev sodb. Za priznanje in izvršitev sodbe, izdane v drugi državi članici, je uredbo mogoče uporabiti le, če je v času izdaje sodbe veljala tako v državi izvora kot v zaprošeni državi. Tudi v tem primeru pa je uporaba uredbe avtomatična le, če se je tudi sodni postopek v državi izvora začel potem, ko je uredba v obeh državah že veljala. Če je bil postopek začet pred tem datumom, je uredbo mogoče uporabiti le, če je sodišče v državi izvora utemeljilo svojo mednarodno pristojnost na podlagi okoliščin, ki jih kot podlago za mednarodno pristojnost ureja tudi uredba Bruselj I, ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki je takrat veljala med državama. Če je bila torej sodna odločba izdana v času, ko uredba še ni veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi, je treba za njeno priznanje in izvršitev uporabiti nacionalne predpise, v Sloveniji ZMZPP ali morebitne mednarodne pogodbe. Prav tako se uredba ne uporablja, če je bila sodba sicer izdana, ko je uredba veljala v obeh državah, vendar se je postopek začel pred tem, mednarodna pristojnost sodišča, ki je sodbo izdalo, pa ni temeljila na bilateralni pogodbi ali na okoliščini, ki jo uredba Bruselj I določa kot temelj pristojnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Predlog za revizijo direktive EU o pravicah delničarjev - modernizacija prava družb

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Z namenom nadaljnje modernizacije je Evropska komisija konec leta 2012 sprejela Akcijski načrt o prihodnjih pobudah na področju prava družb in korporacijskega upravljanja. Namen vseh načrtovanih aktivnosti je zagotoviti večjo konkurenčnost in rast gospodarskih družb. Rdeča nit vseh aktivnosti je spodbuditi in olajšati dolgoročno vključevanje delničarjev v strukturo korporacijskega upravljanja. "Pri tem bi morali imeti delničarji dodatne pravice, a bi morali hkrati prevzeti tudi polno odgovornost, s katero bodo zagotovili, da bo podjetje dolgoročno ostalo konkurenčno." Poleg tega pa je z vsebinskega vidika velik poudarek tudi na povečevanju preglednosti med gospodarskimi družbami in njihovimi delničarji ter tudi na poenostavitvi čezmejnih dejavnosti evropskih gospodarskih družb z učinkovitimi čezmejnimi transakcijami (cross - border operations), ki vključujejo prosti prenos sedeža gospodarske družbe znotraj držav članic EU, izboljšan in učinkovitejši mehanizem čezmejnih združitev ter omogočanje čezmejnih delitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nova (združena) računovodska direktiva EU - potreba po uskladitvi bilančnega in računovodskega prava v ZGD-1 in SRS s poenostavitvami in racionalizacijo

Marijan Kocbek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2014Bilančno in računovodsko pravo EU je urejeno po dveh tirih. Za konsolidirana letna poročila javnih delniških družb se na podlagi Uredbe 1606/2002 kot unifikacijskega predpisa v vseh državah članicah neposredno uporabljajo Mednarodni računovodski standardi. Za druge gospodarske družbe pa velja evropsko računovodsko pravo, urejeno z direktivami, ki jih morajo države članice implementirati v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji je to urejeno v ZGD-1 in v skladu z njim s Slovenskimi računovodskimi standardi. V prispevku avtor obravnava novo računovodsko direktivo EU 2013/34, ki je združila obe dosedanji glavni direktivi s tega področja, to je četrto, bilančno direktivo, in sedmo direktivo, o konsolidiranih letnih poročilih. V prispevku so obravnavane številne novosti, predvsem glede možnih poenostavitev pri računovodenju za srednje in male gospodarske družbe. Avtor meni, da implementacija direktive v slovenski pravni red, ki bo izpeljana z novelacijo ZGD-1 ter s spremembami SRS, ne bi smela povzročati večjih težav. Pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, do kakšne mere naj se uporabijo različne alternative, ki jih dispozitivna ureditev direktive dopušča zakonodajnim rešitvam v državah članicah, diferencirano za posamezne gospodarske družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄5

Razmerje med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov pred Lizbonsko pogodbo in po njej

Iztok Ščernjavič, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 5/2013Avtor z analizo odločitev Sodišča pri razreševanju konflikta med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov prikaže, da je razmerje med navedeno pravico in ekonomskimi svoboščinami dejansko hierarhično, četudi Sodišče poudarja, da je pravica do sindikalnih ukrepov temeljna pravica, enakovredna ekonomskim svoboščinam. V nadaljevanju podrobno obravnava vprašanje, ali lahko obvezna veljava Listine EU o temeljnih pravicah (Listina) in pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) vplivata na obstoječe razmerje med pravico do sindikalnih ukrepov in ekonomskimi svoboščinami. Avtor ugotavlja, da se bo z obvezno veljavo Listine in pristopom EU k EKČP razhajanje med dejanskim in deklariranim varstvom pravice do sindikalnih ukrepov najverjetneje samo še povečalo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄1

O nekaterih spornih vprašanjih doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU

Iztok Ščernjavič, 12.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 1/2013V prispevku se avtor ukvarja z nekaterimi spornimi vprašanji doktrine ekonomske enote v konkurenčnem pravu EU. Uvodoma pojasni doktrino ekonomske enote in področje njene uporabe v konkurenčnem pravu, nato pa prek analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije predstavi predpostavke za obstoj ekonomske enote in za vzpostavitev domneve kontrole matične družbe nad hčerinsko družbo. V nadaljevanju presoja pravno naravo odgovornosti matične družbe za kršitve hčerinske družbe in ugotavlja, da je matični družbi naloženo plačilo globe na podlagi domneve oziroma ugotovitve obstoja ekonomske enote, pri čemer ugotovitev oziroma izpodbijanje domneve ni povezano z obstojem materialnega prispevka matične družbe h kršitvi konkurenčnega prava. Avtor sklene, da je uporaba te doktrine pri izrekanju glob vprašljiva z vidika načela subjektivne odgovornosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vpliv Evropske konvencije za človekove pravice na slovensko sodno prakso

Nina Betetto, 5.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Izhajajoč iz uveljavljene razvojne razlage EKČP je bistvenega pomena, da se aktualna sodna praksa ESČP odrazi ne samo v odločbah Ustavnega sodišča, temveč v odločbah vseh sodišč v okviru sodnega sistema. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) se na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) sklicuje v velikem številu civilnih zadev. Vpliv sega na področje opredelitve civilne pravice in obveznosti, pravice do poštenega sojenja (ki vključuje dostop do sodišča, pravico do izjave in pravico do sojenja v razumnem roku), pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice svobode izražanja in obveščanja. Pregled sodne prakse omogoča sklep, da se EKČP, obogatena s sodno prakso ESČP, v domačo sodno prakso integrira večinoma prek "posrednika" - odločb Ustavnega sodišča RS. V sodni praksi v civilnih zadevah so neposredno uporabljive le tiste določbe EKČP, ki vsebujejo dovolj jasne in določne pravice in obveznosti, da se je mogoče nanje sklicevati pred sodišči. Tipičen primer določbe EKČP, ki je domača sodišča ne morejo neposredno uporabiti, je 13. člen EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Bančna unija v EU?

Meta Ahtik, 5.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2012Finančna kriza je jasno razgalila številne pomanjkljivosti evropske ureditve, na katere so ekonomisti opozarjali še pred nastankom denarne unije. EU je prav kot odziv na krizo nedavno predlagala krepitev integracije z oblikovanjem tako imenovane bančne unije. Bančno varnostno mrežo, ki jo sestavljajo bančna regulacija in nadzor, sistem depozitnih zavarovanj, posojilodajalec v skrajni sili ter sistem reševanja nesolventnih bank, naj bi oblikovali na ravni EU. Članek analizira trenutno ureditev bančne varnostne mreže, njene pomanjkljivosti in možne prilagoditve varnostne mreže ob oblikovanju bančne unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev

Simona Drenik, 5.10.2012

Civilno pravo

Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Ob 20-letnici notranjega trga EU: dosežki in izzivi za prihodnost

Janja Hojnik, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 5/2012Prispevek je nastal ob dvajsetletnici delovanja notranjega trga, ki jo bo EU slavila konec leta 2012. Prikazuje proces oblikovanja notranjega trga - vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil postavljen cilj vzpostavitve skupnega trga, prikazuje težave pri njegovem uresničevanju in ukrepe za dejansko uresničitev. Avtorica analizira sodobne razprave o težavah notranjega trga v sedanjosti in njegovi vlogi v prihodnosti. V zadnjem delu podaja ugotovitve o slovenskem članstvu na notranjem trgu v zadnjih osmih letih. Avtorica ugotavlja, da mora vsaka država članica razumeti, da nobena integracija, tako tudi ne notranji trg EU, ni v vseh vidikih pozitivna, ampak je samo v povprečju bolj pozitivna kot negativna. Ne moremo torej pričakovati, da bodo prav vsi državljani in podjetja imeli koristi od slovenskega članstva na notranjem trgu, temveč samo tisti, ki se lahko najbolje prilagodijo njegovim načelom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Niila Jääskinena, predstavljeni 15. decembra 2011, zadeva C-378/10

Avtor ni naveden, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012"Svoboda ustanavljanja - Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Prenos sedeža družbe iz ene države članice v drugo z menjavo veljavnega nacionalnega prava ('čezmejna ponovna ustanovitev kapitalske družbe') - Nacionalna ureditev, ki ne dovoljuje, da se v nacionalni register družb kot pravna prednica vpiše družba, ustanovljena v drugi državi članici - Nacionalna ureditev, ki dovoljuje vpis take navedbe, če je pravna prednica družba, ustanovljena na Madžarskem"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Geografski učinki varstva znamke skupnosti

Ovčak Kos Maja, Tacol Tilen, 10.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

, Podjetje in delo, 5/2012Blagovna znamka Skupnosti je unitarne narave: njen cilj je enotno varstvo in učinkovanje na celotnem območju Evropske unije. Takšno zaščito znamke Skupnosti je mogoče doseči le, če se učinki sodnih odločb nacionalnih sodišč, ki prepovedujejo nadaljnja kršitvena ali ogrozitvena ravnanja kršitelju znamke Skupnosti, po pravilu raztezajo na celotno ozemlje Evropske unije. Osrednje vprašanje, ki ga avtorja v članku obravnavata, je, ali takšne prepovedne odločitve nacionalnih sodišč same po sebi avtomatično in brezpogojno polno učinkujejo na celotnem območju Evropske unije ali pa je njihovo geografsko vserazsežnost v določenih okoliščinah vendarle mogoče omejiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄5

Kdo je potrošnik

Simon Tertnik, 10.8.2012

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Simon Tertnik, Podjetje in delo, 5/2012V prispevku je sistematično predstavljen pojem potrošnika v pravnem redu Evropske unije. V prvem delu so opredeljeni pravni subjekti, ki jih direktive EU s področja varstva potrošnikov štejejo za potrošnike. To zajema tudi vprašanje osebne veljavnosti potrošniškega prava EU. V drugem delu je kritično obravnavan pojem povprečnega evropskega potrošnika. Ta je neločljivo povezan ne le z razvojem potrošniškega prava, temveč tudi z vzpostavitvijo ustreznega ravnovesja med potrošniškim pravom na eni ter konkurenčnim pravom in pravom evropskega notranjega trga na drugi strani. Vsa izvajanja so problemsko zastavljena in utemeljena tako s sodno prakso Sodišča EU, ki ima pri razvoju pojma potrošnika vodilno vlogo, kot tudi z mnenji uveljavljenih avtorjev s področja potrošniškega prava. Na relevantnih mestih so predstavljene tudi možnosti razvoja pojma potrošnika v prihodnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄3-4

Sodba Sodišča v zadevi C-185/11 z dne 26. januarja 2012

Avtor ni naveden, 18.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2012"Neizpolnitev obveznosti države - Neposredno zavarovanje, razen življenjskega zavarovanja - Direktivi 73/239/EGS in 92/49/EGS - Nepravilen in nepopoln prenos" V zadevi C-185/11,zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 18. aprila 2011, Evro
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄3-4

Sodba Sodišča v zadevi C-271/09 z dne 21. decembra 2011

Avtor ni naveden, 18.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2012"Neizpolnitev obveznosti države - Prosti pretok kapitala - Področje uporabe - Odprti pokojninski skladi - Omejevanje kapitalskih naložb v tujini - Sorazmernost" V zadevi C-271/09, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 16. julija 2009, Evropska ko
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄3-4

Perspektive davčne politike in nekatera aktualna vprašanja v Evropski uniji

Franc Pernek, 18.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Franc Pernek, Podjetje in delo, 3-4/2012Članek obravnava nekatera aktualna vprašanja davčne politike zadnjih let v Evropski uniji s pogledi v prihodnost. Najprej so nakazani nekateri vidiki davčnih direktiv, in sicer: davek na dodano vrednost, davčne direktive v razmerju do primarnega prava, direktiva o matičnih in hčerinskih družbah, direktiva o obrestih in licenčninah, vprašanje načel lojalnega sodelovanja in izkrivljene konkurence. Prikazana je sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti glede davka po odbitku in tako imenovanega "kompenzacijskega" davka. Sledi predstavitev vsebine Dunajske konference iz leta 2008 z mnenji davčnih strokovnjakov, ki so v delovnih skupinah izmenjali poglede na skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(18) 7(1) 6-7(52) 5(21)
5-6(7) 4(1) 3-4(34) 2(19)
1(24)

Leto objave

2019(2) 2018(15) 2017(5) 2016(10)
2015(1) 2014(5) 2013(2) 2012(16)
2011(22) 2010(25) 2009(22) 2008(18)
2007(17) 1999(2) 1998(2) 1997(3)
1996(7) 1994(1) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov