Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 178)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Regulacija in liberalizacija trga poštnih storitev

Til Rozman, 1.10.2018

Poštni promet in telekomunikacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Til Rozman, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava regulacijo trga poštnih storitev v luči spremenjenih tržnih razmer. Uvodni predstavitvi sledi poglavje, ki prikazuje vsebinski oris regulacije v EU. Tretje poglavje temeljne koncepte problematizira z vidika tržnih trendov. Po dvajsetih letih od sprejema (prve) Direktive je očitno, da je konkurenca v številnih državah članicah relativno šibko razvita na trgu pisem in relativno dobro razvita na trgu paketov. Dosedanje izkušnje z izvajanjem Direktive v praksi in korenite spremembe trga dajejo legitimnost vprašanju: Ali Direktiva še ustreza svojemu namenu? Ker obseg tega prispevka ne omogoča celovite obravnave zastavljenega vprašanja, se osredotoča le na nekatere vidike - opredelitev univerzalne storitve, njene kakovosti in financiranja, razumevanje tarifnih načel in regulacija dostopa do omrežja. Ključne besede: univerzalna poštna storitev, dostop do poštnega omrežja, tarifna načela, nediskriminacija, kompenzacijski sklad Title: Regulation and Liberalisation of the Postal Services Market Abstract: This paper addresses regulation of the postal services market in the light of the changing market conditions. Introduction to the topic is followed by the second chapter, which describes the EU regulatory framework. The third chapter challenges key concepts of postal regulation from the perspective of the changing market conditions. 20 years after adoption of the first Directive, it is evident that competition is, on the one hand, weak in the letter market and, on the other hand, well developed in the parcel market. The changing market and years of experiences with the Directive legitimise the following question: Is the Directive still fit for its purpose? Since the scope of the paper does not allow a comprehensive approach, only fragments of the selected contemporary issues are addressed - definition of the universal service, its quality and financing, understanding of the tariff principles and access to the network. Keywords:
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

Vlahek Ana, Damjan Matija, 1.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Vlahek, Matija Damjan, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o "navadnem" stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati. Ključne besede: Airbnb, kratkoročni najem stanovanja, stanovanjsko pravo, sodelovalno gospodarstvo, platforma za najem bivalne enote, etažna lastnina, gostinska dejavnost, omejitve kratkoročnega stanovanjskega najema Title: The Impact of Collaborative Economy on EU Member States’ Housing Laws Abstract: Digital short-term rental platforms made it very easy for owners to rent out their premises for the purpose of tourist accommodation. Many individuals rent out their residential premises through digital platforms as their complementary economic activity, while relying on the rules of housing legislation that were not designed for the purpose of providing tourist accommodation but to regulate long-term rental housing relations. When renting apartments to tourists, they do not take into account the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora - de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

Anja Strojin Štampar, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anja Strojin-Štampar, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetletjih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dobre prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019. Ključne besede: politika prejemkov, organi vodenja, organi nadzora, delničarska direktiva, razkritja prejemkov, fiksni in variabilni prejemek Title: Directors’ Remuneration Policy - De Lege Lata and its Harmonisation with the Shareholder’ Rights Directive II Abstract: Remuneration is one of the key instruments for shareholders to align their interests and those of their directors. Over the last two decades, the discussion on the remuneration has been focused primarily on the appropriateness of remuneration policies in the listed companies, and on the role of shareholders in the determination of remuneration policy (say-on-pay initiatives). To this end, numerous law amendments and best practice recommendations have been adopted. The latest legal act in this field is the Shareholders' R
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Varstvo potrošnikov in sodelovalno gospodarstvo

Petra Weingerl, 1.10.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Najbolj pereče vprašanje sodelovalnega gospodarstva za pravo varstva potrošnikov je pravna narava razmerij med strankami, ki so vpletene v transakcijo prek spletne platforme. Od določitve pravne narave teh razmerij je odvisno, ali se v določenem primeru uporabi pravo varstva potrošnikov (v razmerjih spletna platforma - kupec, spletna platforma - ponudnik in/ali ponudnik - kupec). V EU se namreč pravila s področja prava varstva potrošnikov uporabljajo kot lex specialis v razmerju do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev le v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C). Če pravne narave razmerij ni mogoče jasno določiti, to povzroča negotovost glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v poslovanje prek spletnih platform. Prispevek bo osvetlil to problematiko in podal pregled potrošniške zakonodaje, ki jo morajo stranke pri poslovanju prek spletne platforme upoštevati, ko sklepajo pogodbe s potrošniki. Ključne besede: varstvo potrošnikov, spletne platforme, razmerja B2C, razmerja C2C, ponudnik, potrošnik, storitve informacijske družbe, nepoštene poslovne prakse, pojasnilna dolžnost Title: Consumer Protection and the Sharing Economy Abstract: The most pressing issue of the sharing economy for consumer protection is the legal nature of relationships between parties involved in a transaction through an online platform. The application of the consumer protection rules depends on the determination of the legal nature of these relationships (i.e. online platform - buyer, online platform - provider and/or provider - buyer). In the EU, the rules on consumer protection apply as a lex specialis with regard to the general laws of obligations of the Member States, and can only be considered in cases where contracts are concluded between traders and consumers (B2C). If the legal nature of these relationships cannot be clearly defined, this causes uncertainty regarding the rights and oblig
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

Janja Hojnik, 1.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhodno odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov. Ključne besede: platformna ekonomija, Uber, Airbnb, evropska agenda, subsidiarnost, Sodišče EU, poštena konkurenca, trajnostni razvoj Title: Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach Abstract: The paper briefly examines different forms of business models that are premised under the concept of collaborative economy and sharing economy, some endeavours to define and differentiate them, as well as the most exposed areas of legal challenges associated with these new business models. It is pointed out that the business models of sharing and collaborative economy challenge a whole range of areas of law. The author highlights that just as we can no longer be confined only in the national legal
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

Nana Šumrada Slavnić, 1.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada-Slavnić, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic. Ključne besede: obdavčitev digitalne ekonomije, obdavčitev delitvene ekonomije, davek od dohodkov pravnih oseb v EU Title: Taxation of Sharing and Digital Economy: Taxation Models for Innovative Landscape Abstract: This article presents the current legislative work of the EU in the field of digital economy taxation and solutions adopted by a number of EU Member States as to the sharing economy taxation. Currently, there are plans for a common EU solution for digital economy taxation and a variety of solutions regarding sharing economy taxation at the level of Member States. Keywords: digital economy taxation, sharing economy taxation, corporate taxation in EU
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

Aleš Ferčič, 1.10.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Ferčič, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpostavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Ključne besede: državna pomoč, regulirani sektorji, liberalizacija, tržna konkurenca, infrastruktura Title: Limits of Admissibility of State Aid Measures in Regulated Sectors Abstract: The article briefly discusses special circumstances and the background regarding the enforcement of state aid rules in the selected regulated sectors as well as its importance for successful internal market integration. This is followed by a review of relevant horizontal and sector-specific state aid acts. The very core of the article is, however, the question of whether fundamental principles of the supranational legal state aid system are fully applicable in the selected regulated sectors. Moreover, the article explores the limits of the admissibility of state aid measures or, more precisely, the tools which can be used for this purpose. Keywords: state aid, regulated sectors, liberalisation, market competition, infrastructure
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄6-7

Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

Peter Grilc, 1.10.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2018Povzetek: Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji. Ključne besede: dogovorjeno oddajanje razpisnih ponudb, regulacija, deregulacija, ponovna regulacija, delitev trga, diskriminatorno ravnanje, dogovori o cenah, ex ante ureditev, gospodarski sektorji, skupinski bojkot, koncentracije, konkurenčno pravo, liberalizacija, nadzor, notranji trg, predatorstvo, zavrnitev dobave Title: Trends in Regulation of Certain Regulated Sectors Abstract: The article discusses terminological issues related to regulation, deregulation and liberalisation of economic sectors; furthermore, it analyses individual sectors, especially energy in general and the electricity sector, primarily in the EU and US. It analyses and discusses phases of the above-mentioned processes and development trends, predominantly in the last three decades. During the 1980s, the deregulation was less apparent and developmental, in comparison with later periods it was mainly in the initial phase; later, however, significantly more intensive processes took place. More recently, especially after the financial crisis, and also because of some other processes, we again witness re-regulatory processes. Keywords: bid-rigging, regulation, deregulation, re-regulation, market sharing, discriminatory behaviour, ex ante arrangement, economic sectors, collective boycott, concentrations, competition law, liberalisation, control, internal market, predatory prices, refusal to s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Usklajevanje obdavčevanja na ravni Evropske unije

Matjaž Kovač, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Rimska pogodba) v 2. členu določa, da morajo biti prvotne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic ter spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami, ki ji pripadajo. Rimska pogodba v 3. členu našteva tudi dejavnosti EGS, ki so nujne, da bi se zgoraj omenjeni cilji dosegli. Med drugim se določa, da morajo države članice odpraviti vse ovire za prost pretok izdelkov, storitev, ljudi in kapitala (štiri temeljne svoboščine). Davki in carine, ki jih države članice odmerjajo na nacionalni osnovi, so lahko ena od najpomembnejših ovir za uveljavitev štirih svoboščin iz Rimske pogodbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄5

Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja

Jerneja Prostor, 1.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerneja Prostor, Podjetje in delo, 5/2018Povzetek: Avtorica v prispevku prikaže starejšo sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja, in sicer od zadeve Segers iz leta 1986 pa vse do zadeve Cadbury Schweppes iz leta 2006. Nabralo se je namreč že kar nekaj odločb, ki skupaj z relevantnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije tvorijo pravni okvir ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice. Povod za zbiranje in predstavitev bistvenih sporočil posameznih sodnih odločb je bila zadnja sodba v tej vrsti, v zadevi Polbud, o kateri je Sodišče EU odločilo oktobra 2017. Ta bo skupaj z zadevami Cartesio, National Grid Indus in VALE predmet obravnave prispevka, sprejetega v objavo v eni od naslednjih številk.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Evropska kohezijska politika - implementacija v praksi

Irena Prodan, 1.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Prodan, Podjetje in delo, 3-4/20181. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

Marko Zupanc, 1.7.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Zupanc, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄3-4

Načela evropskega zadružnega prava (PECOL)

Franci Avsec, 1.7.2018

Izobraževanje, kultura, znanost in šport

Franci Avsec, Podjetje in delo, 3-4/2018Povzetek: V letu 2017 je skupina profesorjev zadružnega prava iz sedmih evropskih držav (Finske, Francije, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva) objavila Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), ki opredeljujejo definicijo zadruge, zadružne vrednote in načela, ki jih je proglasila Mednarodna zadružna zveza v svoji Izjavi o zadružni istovetnosti iz leta 1995. Načela PECOL razlikujejo zadruge, ki delujejo pretežno v korist svojih članov kot uporabnikov, dobaviteljev ali delavcev (v osnutku PECOL poimenovane kot vzajemne zadruge), in zadruge, ki pretežno delujejo v korist skupnosti (splošnokoristne zadruge). Medtem ko zadruge iz prve skupine lahko delijo med člane samo tiste pozitivne rezultate poslovanja, ki izhajajo iz članskih zadružnih poslov (presežek), in ne drugih (dobiček), sta delitev presežka in dobička splošnokoristnim zadrugam prepovedana. PECOL določajo nedeljivost za čista sredstva, ki v primeru prenehanja zadruge ostanejo po poplačilu upnikov in razdelitvi nominalne vrednosti deležev ter morebitnih deljivih rezerv med člane. Vse zadruge lahko plačujejo na vplačani kapital omejeno nadomestilo ("obresti"). Prispevek primerja glavne rešitve načel PECOL z zadružnim pravom v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter se zaključi z ugotovitvijo, da je ob obstoječih razlikah med zadružnimi predpisi v Evropi širša zakonodajna harmonizacija s temi načeli malo verjetna, tudi zato, ker je povezana še z drugimi pravnimi področji, od bilančnega in davčnega do ustavnega prava.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Pravni in ekonomski učinki brexita na zasebno pravo

Verica Trstenjak, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prvem delu so obravnavani postopek izstopa in možnosti, ki jih ima Združeno kraljestvo. Med temi so navedeni norveški in švicarski model, tako imenovani model carinske unije, model prostega trgovinskega sporazuma in model WTO. V nadaljevanju je obravnavan vpliv brexita na različna področja zasebnega prava, posebej na potrošniško pravo, ter s tem povečan vpliv na pogodbeno pravo in pravice pri online pogodbah, v letalskem prometu ter glede dajatev gostovanja pri mobilni telefoniji. Omenjen je tudi vpliv na pravo družb in na mednarodno zasebno pravo. V okviru slednjega je opozorjeno zlasti na probleme po izstopu Združenega kraljestva na področju pristojnosti, glede priznanja in izvršitve odločb ter uporabe prava. Ključne besede: brexit, izstop, Združeno kraljestvo, Evropska unija, potrošniško pravo, zasebno pravo, pogodbeno pravo, pravo družb, pristojnost, priznanje odločb Title: Legal and Economic Implications of Brexit for Private Law Abstract: The article discusses the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. The first part of the article deals with the exit procedure and the available options for the United Kingdom. These options include the Norwegian, the Swiss model, the customs union model, the model of free trade agreement and the WTO model. The article then analyses the impact of Brexit on various areas of private law, in particular consumer law, and thus an increased impact on contract law and rights in online contracts, air passenger rights, and mobile phone and roaming. The article also briefly deals with the impact of Brexit on company law and private international law. In the context of the latter, the issues concerning jurisdiction, recognition and enforcement of judgments and the application of law are underlined. Key words: Brexit, withdrawal, United Kingdom, European Union, consumer law, private law, contract law, co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Nekateri vidiki gospodarskega prava EU po Beli knjigi o prihodnosti Evrope in v luči brexita

Peter Grilc, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Članek obravnava vrsto posledic, ki bi jih prinesel izstop članice EU, zlasti na primeru brexita. Razpravlja o splošnih vplivih na nastanek in izvrševanje komunitarnega prava, o modelih ekonomske integracije, posebej pa analizira posamezna pravna področja, pri čemer se osredotoča na gospodarskopravne teme. Ta področja so civilno pravo, delovanje finančnih trgov, korporacijsko pravo in gospodarsko pravo v širšem smislu, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga in prost pretok oseb. Ključne besede: Bela knjiga o prihodnosti Evrope, brexit, civilno pravo, direktive, Evropska komisija, finančni trgi, gospodarsko pravo, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, modeli integracije, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga, prost pretok oseb, sekundarna zakonodaja, skupni trg, Sodišče EU Title: Aspects of EU Commercial Law according to the White Paper on the Future of Europe, in Light of Brexit Abstract: The article examines the consequences of an EU Member withdrawing state from the integration, namely Brexit. It discusses general influences on the creation and enforcement of community law and models of economic integration, and specifically analyses individual areas of law, focusing on economic issues. These areas are civil law, the functioning of financial markets, corporate law and commercial law in the broad sense, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods and free movement of persons. Key words: White Paper on the future of Europe, Brexit, civil law, directives, European Commission, financial markets, commercial law, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, integration models, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods, free movement of persons, secondary legislation, common market, Co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dostop do blaga, digitalnih vsebin in storitev na enotnem (evropskem) digitalnem trgu

Judita Dolžan, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Judita Dolžan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je kratka predstavitev predlogov direktive o dobavi digitalnih vsebin in direktive o spletni prodaji blaga, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom olajšati dostop do digitalnega blaga in storitev na digitalnem trgu. Potrošnik, ki bo kupil digitalno vsebino ali se naročil na digitalno storitev, bo imel v vseh državah članicah na voljo enotna pravna sredstva, če digitalna vsebina ali storitev ne bo dobavljena ali bo imela napako. Ta pravila pa ne bodo veljala le takrat, ko bo potrošnik za digitalno vsebino ali storitev plačal v denarju, ampak pod določenimi pogoji tudi takrat, ko bo zagotovil svoje osebne podatke. Podobno naj bi bili potrošniki, ki kupujejo blago po spletu oziroma na daljavo v EU, deležni enotnega sklopa pravic, kadar blago ne bo dostavljeno ali bo imelo napako. Ta enotna ureditev naj bi podjetjem olajšala čezmejno poslovanje, saj bodo tako morali upoštevati samo en sklop pravil. To bo povečalo pravno varnost, zmanjšalo transakcijske stroške podjetij ter na dolgi rok prispevalo k večji konkurenci in ugodnejšim cenam za potrošnike. Ključne besede: digitalna strategija, digitalni trg, spletna prodaja blaga, dobava digitalnih vsebin in digitalnih storitev, pravice potrošnika, pravna sredstva, vgrajena digitalna vsebina, zagotovitev osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov Title: Access to Goods, Digital Content and Services on the European Digital Single Market Abstract: The purpose of this article is to present briefly the proposal of the Directive on digital content and the proposal of the Directive on the online sales of goods, which shall enable better access to digital goods and services on the digital market to companies and consumers. If digital content or digital services are not supplied or are not conforming to the contract, the consumer ordering digital content or digital services will have one set of remedies in all Member States. These rules will not apply only in cases when the consum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Opredelitev oseb javnega prava po pravilih javnega naročanja - analiza prakse Sodišča EU in določb ZJN-3

Marko Kirn, 2.12.2016

in določb ZJN- Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Kirn, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Prispevek postavlja analitični okvir za presojo statusa subjektov po pravilih javnega naročanja, ki niso organizirani v pravnih oblikah, tipičnih za osebe javnega prava. Ključna je presoja, ali v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki izkazujejo, da tak subjekt zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave. Katere so te okoliščine na splošno, izhaja iz sodne prakse Sodišča EU, ki je v prispevku podrobneje analizirana. Sodna praksa, vzpostavljena v okviru prej veljavnih direktiv na področju javnega naročanja (Direktiva 2004/18/ES, Direktiva 93/37/EGS in Direktiva 92/50/EGS), je še naprej relevantna, saj Direktiva 2014/24/EU v primerjavi s prej veljavnimi direktivami pri opredelitvi oseb javnega prava ni prinesla nobenih sprememb. Kodifikacija sodne prakse glede opredelitve oseb javnega prava z ZJN-3 ni bila celovito izvršena. Ključne besede: javno naročanje, osebe javnega prava, potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave Title: The Definition of Public Bodies under the Rules of Public Procurement - Analysis of the ECJ Case-Law and the ZJN-3 Provisions Abstract: The article sets the analytical tool for assessing the status of legal entities under the rules of public procurement, when these entities are not organized in the legal form, typical for bodies governed by the public law. The key is to assess whether in a concrete case the circumstances are present which show that such an entity meets the needs of the general interest, not having an industrial or commercial nature. What are these circumstances in general can be induced from the case-law of the ECJ. The author analyzes this case-law in detail. The case-law established under the earlier directives on public procurement (Directive 2004/18/EC, Directive 93/37/EEC and Directive 92/50/EEC) continues to be relevant, as Directive 2014/24/EU, compared with earlier directives on public procurement, brought no changes concernin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Novi režim načrtovanja dedovanja s čezmejnim elementom - pomen evropske Uredbe o dedovanju

Tjaša Ivanc, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Za države članice ureditev z eno navezno okoliščino (običajno prebivališče) in določitev pristojnosti enega sodišča ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje, nedvomno pomeni temeljno spremembo v primerjavi z različnimi kolizijskimi pravili držav članic. Avtorica obravnava tudi postopek za priznanje in razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb, saj je področje dedovanja izključeno iz ureditve po Bruseljski uredbi. Ureditev samodejnega priznanja tuje sodbe odločbe in postopek razglasitve izvršljivosti ne bi smela povzročati večjih težav, saj je bila oblikovana po vzoru Bruseljske uredbe. Ne glede na trend odpravljanja eksekvature pa je uredba ta posebni postopek ohranila. Novost je ureditev čezmejnega pretoka javnih listin v V. poglavju Uredbe o dedovanju, ki je v primerjavi z drugimi instrumenti na ravni EU izvirna. Ključne besede: Uredba o dedovanju, običajno prebivališče, načelo enotnosti dedovanja, priznanje tujih sodnih odločb, razglasitev izvršljivosti, sprejemljivost javnih listin Title: New Regime of Planning the Succession with Cross-border Element - the Importance of European Succession Regulation Abstract: For the Member States regulation with a connecting factor (habitual residence) and determination of the jurisdiction of one court, of whatever kind the assets in the estate may be, movable or immovable property, undoubtedly represents a fundamental change compared with the different conflict of laws rules in the Member States. The author also deals with the procedure for recognition and declaration of enforceability of foreign judgments, since the field of inheritance is excluded from the scope of the Brussels Regulation. The automatic recognition regime of the foreign judgment and the exequatur procedure should not cause major problems, since it was modelled on the Brussels Regulation. The Succession regulation maintained the special procedure, notwithstanding of the trend towards the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Preselitve in premestitve beguncev: prevroč kostanj za Evropo?

Saša Zagorc, 1.10.2016

Tujci, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Instituta preselitve in premestitve sta bila doslej obrobnega pomena za delovanje Evropske unije, kar je prispevalo k neustreznemu odzivu na množičen pritok beguncev lansko leto. Nenadnost in velikost begunskega vala je povzročila raznovrstne reakcije v Evropi, ki so odsevale nasprotujoče si dojemanje problema in njegovih rešitev. Prepada ni mogoče pojasniti samo z argumentom drugačnega ekonomskega, demografskega in geografskega položaja, kot tudi ne z geostrateško umestitvijo držav znotraj Evrope in v odnosu do tretjih držav. Priča smo najglobljim razlikam glede tega, kako obravnavamo tujca, in izgradnje evropske in nacionalne identitete. Navkljub ostremu nasprotovanju nekaterih držav članic Evropske unije, se bo evropeizacija migracijskih vprašanj nadaljevala v smeri bolj koordiniranega odločanja na naddržavnem nivoju z močnim vplivom držav članic nanj. Ključne besede: preselitev, premestitev, mednarodna zaščita, Evropska unija, Ženevska konvencija, migracijska politika Title: Resettlement and Relocation of Refugees: a Hot Potato for Europe? Abstract: Resettlement and relocation have been marginal issues in the European Union until recently, a fact that amounted to an unfit response to the mass refugee influx of the last year. Suddenness and intensity of the wave resulted in a plethora of reactions around Europe, reflecting a conflicting perception of the problem and its solutions. The schism exceeds the argument of different economic, demographic or geographic situation of member states as well as geostrategic constellation of the states within and against third countries. What we may witness are the most profound differences in treatment of a foreigner and in maintenance of national and European identity. Nevertheless and despite the backlash of some member states, Europeanisation of migration issues will continue in the direction of a more coordinated decision-making at the supranational level with a strong influence of membe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Vpliv prava EU na slovensko delovno pravo

Darja Senčur Peček, 1.10.2016

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je obravnavana vsebina in pomen delovnega prava EU, še posebej direktiv, ki se nanašajo na določena področja delovnih razmerij. Analizirane so možnosti neposrednega učinkovanja direktiv v razmerju do države kot delodajalca in v razmerju do zasebnega delodajalca, pa tudi pomen lojalne razlage direktiv. Avtorica obravnava tudi pomen sodb Sodišča EU, sprejetih v postopkih predhodnega odločanja za razlago prava EU in predstavi nekaj novejših sodb Sodišča, aktualnih za slovensko delovno pravo. Ključne besede: delovno pravo EU, direktive, Sodišče EU, neposredni učinek direktiv, delavec, sprememba delodajalca, kolektivni odpusti, letni dopust Title: The Impact of EU Law on Slovenian Labour Law Abstract: This article discusses the content and impact of EU labour law, especially of directives relating to specific areas of labour relationships. It analyses the possibilities of direct effect of directives in relation to the state as an employer and in relation to private employers, as well as the importance of accurate interpretation of directives. The author also addresses the importance of judgements issued by the Court of Justice of the EU in preliminary ruling proceedings for the interpretation of EU law and presents some recent judgements of the Court that are relevant for current Slovenian labour law. Key words: EU labour law, directives, Court of Justice of the EU, direct effect of directives, employee, transfer of undertaking, collective redundancies, annual leave
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Evropsko potrdilo o dedovanju

Vesna Rijavec, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku so obravnavani problemi, povezani z evropskim potrdilom o dedovanju (EPD), v Uredbi (EU) o dedovanju št. 650/2012. Preučiti je bilo treba njegove značilnosti v kontekstu nacionalnega prava, ki se uporablja, če uredba ne določa drugače. Za razumevanje uredbe so pomembne ugotovitve o zgledih, uporabljenih pri oblikovanju instrumenta, in tudi upoštevane primerjalnopravne rešitve. Komentirana so pravila postopka, mednarodna pristojnost, določitev pristojnosti sodišča za izdajanje potrdil, izdaja, narava in učinki potrdila ter pravna sredstva. EPD je mogoče izdati le ob mednarodnem elementu, njegova uporaba je fakultativna in ne nadomešča nacionalnega naslova, obseg potrdila je omejen le na ugotavljanje pravic dedičev in volilojemnikov, če jim pripada neposredna pravica do zapustnikovega premoženja. Poseben vidik potrdila so pooblastila izvršitelja oporoke in upravitelja zapuščine. Za podatke o predhodnih vprašanjih za dedno pravico učinki potrdila veljajo. Obravnavana je problematika več postopkov o isti zapuščini. Ključne besede: Evropsko potrdilo o dedovanju, sklep o dedovanju, zapuščina, dedič, volilojemnik, izvršitelj oporoke, upravitelj zapuščine, mednarodna pristojnost, legitimacijski učinek, učinek dobre vere Title: European Certificate of Succession Abstract: The contribution discusses problems of European Certificate of Succession (ESC) in Succession Regulation (EU) 650/2012 to study its characteristics from the point of view of national law, which applies when the Regulation doesn''t determine otherwise. For the understanding of the scope and meaning of the new instrument, the examples followed by the European legislator are of great importance. The author comments the procedural rules, international jurisdiction, competence of the issuing authority, issue of ESC, scope and nature of ESC, effects and legal remedies. ESC can only be issued when the estate of a deceased is situated in at least two diff
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(18) 7(1) 6-7(52) 5(21)
5-6(7) 4(1) 3-4(39) 2(18)
1(21)

Leto objave

2018(15) 2017(5) 2016(10) 2015(1)
2014(5) 2013(7) 2012(16) 2011(22)
2010(25) 2009(22) 2008(18) 2007(15)
1999(2) 1998(2) 1997(3) 1996(7)
1994(1) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov