Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 165)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Naslovnica
Podjetje in delo, 2018⁄2

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina, 1.4.2018

Trgovina in carine

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava. Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significantl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Luka Tičar, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Delo v času "delitvene ekonomije", "sodelovalnega gospodarstva" in "spletnih platform"

Barbara Kresal, 1.10.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Barbara Kresal, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa. Ključne besede: delitvena ekonomija, sodelovalno gospodarstvo, spletne platforme, prekarno delo, delovno razmerje Title: Work in Times of »Sharing Economy«, »Collaborative Economy« and »Internet Platforms« Abstract: The contribution discusses Internet platforms (such as Uber and similar), which are relevant for the labour law. It presents a critical analysis of the terms and concepts of the collaborative economy, sharing economy, platform work, etc. It presents different theoretical views on the legal nature of such platforms and of the relationships between the platform and those who provide work and the users of supplied services. Developments at the political level within the EU and recent case law are presented as well. Key words: sharing economy, collaborative economy, Internet platforms, precarious work, employment relationship
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Pravni in ekonomski učinki brexita na zasebno pravo

Verica Trstenjak, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prvem delu so obravnavani postopek izstopa in možnosti, ki jih ima Združeno kraljestvo. Med temi so navedeni norveški in švicarski model, tako imenovani model carinske unije, model prostega trgovinskega sporazuma in model WTO. V nadaljevanju je obravnavan vpliv brexita na različna področja zasebnega prava, posebej na potrošniško pravo, ter s tem povečan vpliv na pogodbeno pravo in pravice pri online pogodbah, v letalskem prometu ter glede dajatev gostovanja pri mobilni telefoniji. Omenjen je tudi vpliv na pravo družb in na mednarodno zasebno pravo. V okviru slednjega je opozorjeno zlasti na probleme po izstopu Združenega kraljestva na področju pristojnosti, glede priznanja in izvršitve odločb ter uporabe prava. Ključne besede: brexit, izstop, Združeno kraljestvo, Evropska unija, potrošniško pravo, zasebno pravo, pogodbeno pravo, pravo družb, pristojnost, priznanje odločb Title: Legal and Economic Implications of Brexit for Private Law Abstract: The article discusses the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. The first part of the article deals with the exit procedure and the available options for the United Kingdom. These options include the Norwegian, the Swiss model, the customs union model, the model of free trade agreement and the WTO model. The article then analyses the impact of Brexit on various areas of private law, in particular consumer law, and thus an increased impact on contract law and rights in online contracts, air passenger rights, and mobile phone and roaming. The article also briefly deals with the impact of Brexit on company law and private international law. In the context of the latter, the issues concerning jurisdiction, recognition and enforcement of judgments and the application of law are underlined. Key words: Brexit, withdrawal, United Kingdom, European Union, consumer law, private law, contract law, co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Nekateri vidiki gospodarskega prava EU po Beli knjigi o prihodnosti Evrope in v luči brexita

Peter Grilc, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Članek obravnava vrsto posledic, ki bi jih prinesel izstop članice EU, zlasti na primeru brexita. Razpravlja o splošnih vplivih na nastanek in izvrševanje komunitarnega prava, o modelih ekonomske integracije, posebej pa analizira posamezna pravna področja, pri čemer se osredotoča na gospodarskopravne teme. Ta področja so civilno pravo, delovanje finančnih trgov, korporacijsko pravo in gospodarsko pravo v širšem smislu, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga in prost pretok oseb. Ključne besede: Bela knjiga o prihodnosti Evrope, brexit, civilno pravo, direktive, Evropska komisija, finančni trgi, gospodarsko pravo, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, modeli integracije, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga, prost pretok oseb, sekundarna zakonodaja, skupni trg, Sodišče EU Title: Aspects of EU Commercial Law according to the White Paper on the Future of Europe, in Light of Brexit Abstract: The article examines the consequences of an EU Member withdrawing state from the integration, namely Brexit. It discusses general influences on the creation and enforcement of community law and models of economic integration, and specifically analyses individual areas of law, focusing on economic issues. These areas are civil law, the functioning of financial markets, corporate law and commercial law in the broad sense, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods and free movement of persons. Key words: White Paper on the future of Europe, Brexit, civil law, directives, European Commission, financial markets, commercial law, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, integration models, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods, free movement of persons, secondary legislation, common market, Co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄6-7

Dostop do blaga, digitalnih vsebin in storitev na enotnem (evropskem) digitalnem trgu

Judita Dolžan, 1.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Judita Dolžan, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Namen prispevka je kratka predstavitev predlogov direktive o dobavi digitalnih vsebin in direktive o spletni prodaji blaga, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom olajšati dostop do digitalnega blaga in storitev na digitalnem trgu. Potrošnik, ki bo kupil digitalno vsebino ali se naročil na digitalno storitev, bo imel v vseh državah članicah na voljo enotna pravna sredstva, če digitalna vsebina ali storitev ne bo dobavljena ali bo imela napako. Ta pravila pa ne bodo veljala le takrat, ko bo potrošnik za digitalno vsebino ali storitev plačal v denarju, ampak pod določenimi pogoji tudi takrat, ko bo zagotovil svoje osebne podatke. Podobno naj bi bili potrošniki, ki kupujejo blago po spletu oziroma na daljavo v EU, deležni enotnega sklopa pravic, kadar blago ne bo dostavljeno ali bo imelo napako. Ta enotna ureditev naj bi podjetjem olajšala čezmejno poslovanje, saj bodo tako morali upoštevati samo en sklop pravil. To bo povečalo pravno varnost, zmanjšalo transakcijske stroške podjetij ter na dolgi rok prispevalo k večji konkurenci in ugodnejšim cenam za potrošnike. Ključne besede: digitalna strategija, digitalni trg, spletna prodaja blaga, dobava digitalnih vsebin in digitalnih storitev, pravice potrošnika, pravna sredstva, vgrajena digitalna vsebina, zagotovitev osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov Title: Access to Goods, Digital Content and Services on the European Digital Single Market Abstract: The purpose of this article is to present briefly the proposal of the Directive on digital content and the proposal of the Directive on the online sales of goods, which shall enable better access to digital goods and services on the digital market to companies and consumers. If digital content or digital services are not supplied or are not conforming to the contract, the consumer ordering digital content or digital services will have one set of remedies in all Member States. These rules will not apply only in cases when the consum
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄8

Opredelitev oseb javnega prava po pravilih javnega naročanja - analiza prakse Sodišča EU in določb ZJN-3

Marko Kirn, 2.12.2016

in določb ZJN- Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Kirn, Podjetje in delo, 8/2016Povzetek: Prispevek postavlja analitični okvir za presojo statusa subjektov po pravilih javnega naročanja, ki niso organizirani v pravnih oblikah, tipičnih za osebe javnega prava. Ključna je presoja, ali v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki izkazujejo, da tak subjekt zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave. Katere so te okoliščine na splošno, izhaja iz sodne prakse Sodišča EU, ki je v prispevku podrobneje analizirana. Sodna praksa, vzpostavljena v okviru prej veljavnih direktiv na področju javnega naročanja (Direktiva 2004/18/ES, Direktiva 93/37/EGS in Direktiva 92/50/EGS), je še naprej relevantna, saj Direktiva 2014/24/EU v primerjavi s prej veljavnimi direktivami pri opredelitvi oseb javnega prava ni prinesla nobenih sprememb. Kodifikacija sodne prakse glede opredelitve oseb javnega prava z ZJN-3 ni bila celovito izvršena. Ključne besede: javno naročanje, osebe javnega prava, potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave Title: The Definition of Public Bodies under the Rules of Public Procurement - Analysis of the ECJ Case-Law and the ZJN-3 Provisions Abstract: The article sets the analytical tool for assessing the status of legal entities under the rules of public procurement, when these entities are not organized in the legal form, typical for bodies governed by the public law. The key is to assess whether in a concrete case the circumstances are present which show that such an entity meets the needs of the general interest, not having an industrial or commercial nature. What are these circumstances in general can be induced from the case-law of the ECJ. The author analyzes this case-law in detail. The case-law established under the earlier directives on public procurement (Directive 2004/18/EC, Directive 93/37/EEC and Directive 92/50/EEC) continues to be relevant, as Directive 2014/24/EU, compared with earlier directives on public procurement, brought no changes concernin
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Vpliv prava EU na slovensko delovno pravo

Darja Senčur Peček, 1.10.2016

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku je obravnavana vsebina in pomen delovnega prava EU, še posebej direktiv, ki se nanašajo na določena področja delovnih razmerij. Analizirane so možnosti neposrednega učinkovanja direktiv v razmerju do države kot delodajalca in v razmerju do zasebnega delodajalca, pa tudi pomen lojalne razlage direktiv. Avtorica obravnava tudi pomen sodb Sodišča EU, sprejetih v postopkih predhodnega odločanja za razlago prava EU in predstavi nekaj novejših sodb Sodišča, aktualnih za slovensko delovno pravo. Ključne besede: delovno pravo EU, direktive, Sodišče EU, neposredni učinek direktiv, delavec, sprememba delodajalca, kolektivni odpusti, letni dopust Title: The Impact of EU Law on Slovenian Labour Law Abstract: This article discusses the content and impact of EU labour law, especially of directives relating to specific areas of labour relationships. It analyses the possibilities of direct effect of directives in relation to the state as an employer and in relation to private employers, as well as the importance of accurate interpretation of directives. The author also addresses the importance of judgements issued by the Court of Justice of the EU in preliminary ruling proceedings for the interpretation of EU law and presents some recent judgements of the Court that are relevant for current Slovenian labour law. Key words: EU labour law, directives, Court of Justice of the EU, direct effect of directives, employee, transfer of undertaking, collective redundancies, annual leave
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Novi režim načrtovanja dedovanja s čezmejnim elementom - pomen evropske Uredbe o dedovanju

Tjaša Ivanc, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Ivanc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Za države članice ureditev z eno navezno okoliščino (običajno prebivališče) in določitev pristojnosti enega sodišča ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje, nedvomno pomeni temeljno spremembo v primerjavi z različnimi kolizijskimi pravili držav članic. Avtorica obravnava tudi postopek za priznanje in razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb, saj je področje dedovanja izključeno iz ureditve po Bruseljski uredbi. Ureditev samodejnega priznanja tuje sodbe odločbe in postopek razglasitve izvršljivosti ne bi smela povzročati večjih težav, saj je bila oblikovana po vzoru Bruseljske uredbe. Ne glede na trend odpravljanja eksekvature pa je uredba ta posebni postopek ohranila. Novost je ureditev čezmejnega pretoka javnih listin v V. poglavju Uredbe o dedovanju, ki je v primerjavi z drugimi instrumenti na ravni EU izvirna. Ključne besede: Uredba o dedovanju, običajno prebivališče, načelo enotnosti dedovanja, priznanje tujih sodnih odločb, razglasitev izvršljivosti, sprejemljivost javnih listin Title: New Regime of Planning the Succession with Cross-border Element - the Importance of European Succession Regulation Abstract: For the Member States regulation with a connecting factor (habitual residence) and determination of the jurisdiction of one court, of whatever kind the assets in the estate may be, movable or immovable property, undoubtedly represents a fundamental change compared with the different conflict of laws rules in the Member States. The author also deals with the procedure for recognition and declaration of enforceability of foreign judgments, since the field of inheritance is excluded from the scope of the Brussels Regulation. The automatic recognition regime of the foreign judgment and the exequatur procedure should not cause major problems, since it was modelled on the Brussels Regulation. The Succession regulation maintained the special procedure, notwithstanding of the trend towards the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Preselitve in premestitve beguncev: prevroč kostanj za Evropo?

Saša Zagorc, 1.10.2016

Tujci, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: Instituta preselitve in premestitve sta bila doslej obrobnega pomena za delovanje Evropske unije, kar je prispevalo k neustreznemu odzivu na množičen pritok beguncev lansko leto. Nenadnost in velikost begunskega vala je povzročila raznovrstne reakcije v Evropi, ki so odsevale nasprotujoče si dojemanje problema in njegovih rešitev. Prepada ni mogoče pojasniti samo z argumentom drugačnega ekonomskega, demografskega in geografskega položaja, kot tudi ne z geostrateško umestitvijo držav znotraj Evrope in v odnosu do tretjih držav. Priča smo najglobljim razlikam glede tega, kako obravnavamo tujca, in izgradnje evropske in nacionalne identitete. Navkljub ostremu nasprotovanju nekaterih držav članic Evropske unije, se bo evropeizacija migracijskih vprašanj nadaljevala v smeri bolj koordiniranega odločanja na naddržavnem nivoju z močnim vplivom držav članic nanj. Ključne besede: preselitev, premestitev, mednarodna zaščita, Evropska unija, Ženevska konvencija, migracijska politika Title: Resettlement and Relocation of Refugees: a Hot Potato for Europe? Abstract: Resettlement and relocation have been marginal issues in the European Union until recently, a fact that amounted to an unfit response to the mass refugee influx of the last year. Suddenness and intensity of the wave resulted in a plethora of reactions around Europe, reflecting a conflicting perception of the problem and its solutions. The schism exceeds the argument of different economic, demographic or geographic situation of member states as well as geostrategic constellation of the states within and against third countries. What we may witness are the most profound differences in treatment of a foreigner and in maintenance of national and European identity. Nevertheless and despite the backlash of some member states, Europeanisation of migration issues will continue in the direction of a more coordinated decision-making at the supranational level with a strong influence of membe
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄6-7

Evropsko potrdilo o dedovanju

Vesna Rijavec, 1.10.2016

Dedovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2016Povzetek: V prispevku so obravnavani problemi, povezani z evropskim potrdilom o dedovanju (EPD), v Uredbi (EU) o dedovanju št. 650/2012. Preučiti je bilo treba njegove značilnosti v kontekstu nacionalnega prava, ki se uporablja, če uredba ne določa drugače. Za razumevanje uredbe so pomembne ugotovitve o zgledih, uporabljenih pri oblikovanju instrumenta, in tudi upoštevane primerjalnopravne rešitve. Komentirana so pravila postopka, mednarodna pristojnost, določitev pristojnosti sodišča za izdajanje potrdil, izdaja, narava in učinki potrdila ter pravna sredstva. EPD je mogoče izdati le ob mednarodnem elementu, njegova uporaba je fakultativna in ne nadomešča nacionalnega naslova, obseg potrdila je omejen le na ugotavljanje pravic dedičev in volilojemnikov, če jim pripada neposredna pravica do zapustnikovega premoženja. Poseben vidik potrdila so pooblastila izvršitelja oporoke in upravitelja zapuščine. Za podatke o predhodnih vprašanjih za dedno pravico učinki potrdila veljajo. Obravnavana je problematika več postopkov o isti zapuščini. Ključne besede: Evropsko potrdilo o dedovanju, sklep o dedovanju, zapuščina, dedič, volilojemnik, izvršitelj oporoke, upravitelj zapuščine, mednarodna pristojnost, legitimacijski učinek, učinek dobre vere Title: European Certificate of Succession Abstract: The contribution discusses problems of European Certificate of Succession (ESC) in Succession Regulation (EU) 650/2012 to study its characteristics from the point of view of national law, which applies when the Regulation doesn''t determine otherwise. For the understanding of the scope and meaning of the new instrument, the examples followed by the European legislator are of great importance. The author comments the procedural rules, international jurisdiction, competence of the issuing authority, issue of ESC, scope and nature of ESC, effects and legal remedies. ESC can only be issued when the estate of a deceased is situated in at least two diff
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄5

Prihodnost reševanja investicijskih sporov na območju Evropske unije

Ana Jereb, LL.M., 1.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ana Jereb, Podjetje in delo, 5/2016Povzetek: Prispevek v obravnavo združuje dva pojava modernega časa - Evropsko unijo kot naddržavno tvorbo in tuje neposredne investicije kot prevladujočo obliko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je pristojnost za mednarodno investicijsko politiko na območju Evropske unije pripadala državam članicam, ki so se lahko svobodno pogajale in sklepale investicijske dogovore med seboj ter s tretjimi državami. V praksi so to možnost dobro izkoristile, o čemer priča okoli 1500 bilateralnih investicijskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU. Z Lizbonsko pogodbo pa je Unija pridobila izključno pristojnost na področju tujih investicij. Takšna razširitev izključnih pristojnosti Unije ni neproblematična. Centralizacija urejanja področja tujih investicij odpira številna vprašanja glede učinkovitega varstva investicij, pravnega statusa do zdaj veljavnih dogovorov držav članic na tem področju ter glede nadaljnjega razvoja mednarodnega investicijskega prava. Prispevek se osredotoča na področje reševanja investicijskih sporov kot enega od (bistvenih) elementov učinkovitega varstva tujih investicij v svetu. Ključne besede: Evropska unija, evropsko pravo, mednarodno investicijsko pravo, reševanje sporov, TTIP, ICSID, Lizbonska pogodba
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄3-4

Ustanavljanje podružnic v Evropski uniji

Tanja Maurin, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tanja Maurin, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Avtorica v prispevku predstavlja pojem podružnice ter pravno podlago za ustanavljanje podružnic znotraj EU in Slovenije. Analizirana je sodna praksa Sodišča EU, ki je pomembno vplivala na pravila pri ustanavljanju podružnic družb iz ene države članice v drugih državah članicah. Obravnavana je Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, ki je bila sprejeta z namenom zahteve in poenotenja publicitete glede podružnic. Predstavljena je tudi ureditev podružnic v slovenskem pravnem redu in usklajenost slovenske nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU. Ključne besede: podružnica, pravna ureditev podružnic, pravica do ustanovitve v EU, Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, pravna ureditev podružnic v slovenski zakonodaji Abstract: The author discusses the concept of a branch and the legal framework for the establishment of branches within the EU and Slovenia. The case law of the ECJ, which had significant impact on the establishment of branches in a Member State by companies governed by the law of another Member State, is examined. The article addresses the Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, which was adopted with a goal to unify requirements and publicity regarding branches. The article also presents current regulation of branches in Slovenian law and the consistency of Slovenian national legislation with EU legislation. Key words: branch, regulation of branches, right of establishment in the EU, Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, regulation of branches in the Slovenian legislation
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Ekonomska analiza sprejetja Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu

Tjaša Geč, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tjaša Geč, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Prispevek na abstraktni ravni analizira, upoštevajoč tako pozitivne kot negativne recenzije Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), kaj bi njeno sprejetje in uporaba pomenili za stroškovno najbolj učinkovite in zaželene (čezmejne) transakcije. Čeprav jo je v skladu s svojim delovnim programom za leto 2015 in z namenom modifikacije Komisija umaknila s seznama zakonodajnih predlogov, ta opcijski instrument ostaja relevanten za obravnavo, saj lahko služi kot referenčni model za pripravo novega predloga, ki bo del ambiciozne zakonodaje na področju enotnega digitalnega trga. V prvem delu se avtorica osredinja na trenutno veljavno evropsko prodajno pravo, ki zaradi razlik v pogodbenopravnih režimih držav članic ne dosega potenciala, ki ga ponuja enotni trg 500 milijonov potrošnikov. Predstavljene so tudi glavne ovire, povezane s stroškovnimi funkcijami podjetij, ki le-ta odvračajo od vstopa na tuje trge, in novosti, ki jih na področje evropskega prodajnega prava prinaša predlog uredbe. Drugi del pa se koncentrira na analizo stroškov in koristi uvedbe predloga ter predvideva ravnanje podjetij glede na različne ravni evropskega standarda potrošniških pravic. Čeprav je uredbi na idejni ravni mogoče pripisati revolucionaren pomen, saj v evropski prostor vnaša izvirno koncepcijo o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki je bila do nedavnega nepredstavljiva, ima v konkurenci pogodbenih režimov malo možnosti za implementacijo. Problematična sta predvsem narava in področje uporabe instrumenta, ki v nasprotju z namenom uredbe - reducirati transakcijske stroške in posledično spodbuditi čezmejne transakcije - zvišujeta stroške, ki bremenijo zlasti mala in srednja podjetja. Ključne besede: skupno evropsko prodajno pravo, CESL, transakcijski stroški, stroški usklajevanja, pravna varnost, čezmejne transakcije, evropski standard potrošniških pravic, opcijski instrument Title: Economic Analysis of Opting into the Common European Sa
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU - Spremembe Lizbonske pogodbe v zvezi s predpisi, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Ines Grah, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Pogoji za fizične in pravne osebe, ki so vlagale ničnostne tožbe na Sodišče EU, so veljali za posebno stroge in so jim preveč omejevali dostop do sodnega varstva. Avtorica v prispevku obravnava spremembe, ki jih je v zvezi s tem prinesla Lizbonska pogodba v četrtem odstavku 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Najprej predstavi vrste izpodbojnih aktov EU ter pogoja dvostopenjskega testa neposrednega in posamičnega nanašanja. Po opisu sprememb Lizbonske pogodbe v opredelitvi aktov EU predstavi in kritično ovrednoti aktualno sodno prakso Sodišča EU, v kateri je opredeljen pojem predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Nazadnje razkrije svoj pogled na to, ali so se, upoštevaje tudi druge spremembe v Lizbonski pogodbi, možnosti posameznikov, da vložijo ničnostno tožbo na Sodišče EU, izboljšale. Ključne besede: Lizbonska pogodba, ničnostna tožba, četrti odstavek 263. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, pogoji za fizične in pravne osebe, predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov Title: Individuals in the Action for Annulment Procedure before the Court of Justice of the European Union - Changes Brought by the Treaty of Lisbon with Regard to Regulatory Acts which do not Entail Implementing Measures Abstract: Conditions for natural and legal persons that filed an action for annulment before the Court of Justice of the European Union were considered particularly strict and limited their access to justice. The author discusses changes brought by the Treaty of Lisbon in Article 263(4) of the Treaty of the Functioning of the European Union. At first, she introduces types of reviewable acts in the EU and conditions of direct and individual concern. After the description of changes in the Treaty of Lisbon that consider classification of EU acts, she presents and assesses the latest case law of the Court of Justice of the European Union that defines the term "regulatory act which does not entail implementing measures". Finally
Naslovnica
Podjetje in delo, 2016⁄1

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom - COM (2014) 212

Nina Prosen, 1.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Prosen, Podjetje in delo, 1/2016Povzetek: Evropska komisija je aprila 2014 objavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom COM (2014) 212 (v nadaljevanju predlog, predlog direktive), ki bi, če bi bila sprejeta, nadomestila Direktivo 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Cilj, ki mu s tem predlogom sledi Evropska komisija, je malim in srednje velikim podjetjem (SMEs) olajšati vstop na trge drugih držav članic Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije mala in srednje velika podjetja ustvarijo 58 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in zaposlujejo 67 odstotkov ljudi v zasebnem sektorju. Podjetniki pa posla onkraj meja države, v kateri ima družba sedež, zaradi visokih stroškov, s tem povezanih administrativnih nevšečnosti in različnih zahtev zakonodaje vsake izmed držav članic, kar velja tudi za ustanovitev podružnice, ne širijo. O razsežnosti obravnavanega predloga direktive priča podatek, da je v Evropski uniji približno 21 milijonov malih in srednje velikih podjetij, polovica jih je družb z omejeno odgovornostjo in od teh nadaljnja polovica (5,2 milijona) družb z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Title: Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on Single-Member Private Limited Companies - COM (2014) 212
Naslovnica
Podjetje in delo, 2015⁄3-4

Reforma evropskega patentnega prava

Klemen Pohar, 1.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Evropski patent z enotnim učinkovanjem 2.1. Jezikovni režim patentnega sistema 2.2. Teritorij učinkovanja enotnega patenta 2.3. Pravna narava enotnega patenta 2.4. Enotni patent kot predmet lastnine 2.5. Nadzor nad upravnimi odločitvami Evropskega patentnega urada 2.6. Soobst
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄5

Odgovornost direktorjev in nadzornikov v Evropski uniji

Peter Podgorelec, 1.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 5/2014Avtor v članku analizira ugotovitve obsežne primerjalnopravne analize o dolžnostih in odgovornostih članov organov delniških družb v Evropski uniji, ki jo je po naročilu Evropske komisije izdelala London School of Economics. Na podlagi ugotovitev študije definira ključna vprašanja, ki so lahko v prihodnosti predmet reguliranja na ravni evropskega prava. Gre predvsem za vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov delničarjev in čezmejna vprašanja, povezana z dolžnostmi in odgovornostmi članov organov v fazi insolventnosti oziroma njene bližine. Po mnenju avtorja pa študija prinaša tudi nekatere ugotovitve, ki so lahko relevantne za morebitne reforme na ravni nacionalnega prava, neodvisno od razvoja v okviru Evropske unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Predlog za revizijo direktive EU o pravicah delničarjev - modernizacija prava družb

Avtor ni naveden, 1.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2014Z namenom nadaljnje modernizacije je Evropska komisija konec leta 2012 sprejela Akcijski načrt o prihodnjih pobudah na področju prava družb in korporacijskega upravljanja. Namen vseh načrtovanih aktivnosti je zagotoviti večjo konkurenčnost in rast gospodarskih družb. Rdeča nit vseh aktivnosti je spodbuditi in olajšati dolgoročno vključevanje delničarjev v strukturo korporacijskega upravljanja. "Pri tem bi morali imeti delničarji dodatne pravice, a bi morali hkrati prevzeti tudi polno odgovornost, s katero bodo zagotovili, da bo podjetje dolgoročno ostalo konkurenčno." Poleg tega pa je z vsebinskega vidika velik poudarek tudi na povečevanju preglednosti med gospodarskimi družbami in njihovimi delničarji ter tudi na poenostavitvi čezmejnih dejavnosti evropskih gospodarskih družb z učinkovitimi čezmejnimi transakcijami (cross - border operations), ki vključujejo prosti prenos sedeža gospodarske družbe znotraj držav članic EU, izboljšan in učinkovitejši mehanizem čezmejnih združitev ter omogočanje čezmejnih delitev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Uporaba uredbe Bruselj I ratione temporis

Jerca Kramberger Škerl, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jerca Kramberger-Škerl, Podjetje in delo, 3-4/2014Vprašanje uporabe uredbe Bruselj I ratione temporis ostaja aktualno tudi po desetletju od njenega sprejetja, predvsem zaradi poznejšega pristopanja novih držav članic k EU in s tem podaljševanja prehodnega obdobja, v katerem velja posebno pravilo 66. člena uredbe. Vprašanje se postavlja tudi pri uporabi pravil o mednarodni pristojnosti, posebej pa je odgovor lahko zapleten, kadar gre za priznanje in izvršitev sodb. Za priznanje in izvršitev sodbe, izdane v drugi državi članici, je uredbo mogoče uporabiti le, če je v času izdaje sodbe veljala tako v državi izvora kot v zaprošeni državi. Tudi v tem primeru pa je uporaba uredbe avtomatična le, če se je tudi sodni postopek v državi izvora začel potem, ko je uredba v obeh državah že veljala. Če je bil postopek začet pred tem datumom, je uredbo mogoče uporabiti le, če je sodišče v državi izvora utemeljilo svojo mednarodno pristojnost na podlagi okoliščin, ki jih kot podlago za mednarodno pristojnost ureja tudi uredba Bruselj I, ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki je takrat veljala med državama. Če je bila torej sodna odločba izdana v času, ko uredba še ni veljala tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi, je treba za njeno priznanje in izvršitev uporabiti nacionalne predpise, v Sloveniji ZMZPP ali morebitne mednarodne pogodbe. Prav tako se uredba ne uporablja, če je bila sodba sicer izdana, ko je uredba veljala v obeh državah, vendar se je postopek začel pred tem, mednarodna pristojnost sodišča, ki je sodbo izdalo, pa ni temeljila na bilateralni pogodbi ali na okoliščini, ki jo uredba Bruselj I določa kot temelj pristojnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄3-4

Sodna presoja denarnih odločitev v pravu Evropske unije

Renata Zagradišnik, 1.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Renata Zagradišnik, Podjetje in delo, 3-4/2014Avtorica ugotavlja, da se tesna vezanost Evropske unije na vladavino prava kaže prek podvrženosti vseh področij delovanja Evropske unije sodni presoji Sodišča Evropske unije. To velja tudi za denarnopolitične odločitve, ki jih sprejema Evropska centralna banka (ECB). Šele s sodnim varstvom je zagotovljen nadzor nad centralno banko, ki ima zaradi ohranjanja stabilnosti cen zagotovljen neodvisen položaj in je zato zunaj običajnega sistema zavor in ravnovesij, saj ni podvržena nadzoru parlamenta in vlade (oziroma v primeru ECB Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta). Ker je učinkovitost sodnega varstva odvisna od obsega in strogosti presoje, avtorica najprej analizira dejavnike, ki vplivajo na obseg in strogost sodne presoje. Analizira možnost sodne presoje ukrepov, ki so jedro izvrševanja denarnih pristojnosti ECB, in na tem izhodišču poskuša oceniti učinkovitost sodnega varstva zoper denarnopolitične odločitve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄1

Nova (združena) računovodska direktiva EU - potreba po uskladitvi bilančnega in računovodskega prava v ZGD-1 in SRS s poenostavitvami in racionalizacijo

Marijan Kocbek, 15.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2014Bilančno in računovodsko pravo EU je urejeno po dveh tirih. Za konsolidirana letna poročila javnih delniških družb se na podlagi Uredbe 1606/2002 kot unifikacijskega predpisa v vseh državah članicah neposredno uporabljajo Mednarodni računovodski standardi. Za druge gospodarske družbe pa velja evropsko računovodsko pravo, urejeno z direktivami, ki jih morajo države članice implementirati v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji je to urejeno v ZGD-1 in v skladu z njim s Slovenskimi računovodskimi standardi. V prispevku avtor obravnava novo računovodsko direktivo EU 2013/34, ki je združila obe dosedanji glavni direktivi s tega področja, to je četrto, bilančno direktivo, in sedmo direktivo, o konsolidiranih letnih poročilih. V prispevku so obravnavane številne novosti, predvsem glede možnih poenostavitev pri računovodenju za srednje in male gospodarske družbe. Avtor meni, da implementacija direktive v slovenski pravni red, ki bo izpeljana z novelacijo ZGD-1 ter s spremembami SRS, ne bi smela povzročati večjih težav. Pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, do kakšne mere naj se uporabijo različne alternative, ki jih dispozitivna ureditev direktive dopušča zakonodajnim rešitvam v državah članicah, diferencirano za posamezne gospodarske družbe.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄5

Razmerje med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov pred Lizbonsko pogodbo in po njej

Iztok Ščernjavič, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Iztok Ščernjavič, Podjetje in delo, 5/2013Avtor z analizo odločitev Sodišča pri razreševanju konflikta med ekonomskimi svoboščinami in pravico do sindikalnih ukrepov prikaže, da je razmerje med navedeno pravico in ekonomskimi svoboščinami dejansko hierarhično, četudi Sodišče poudarja, da je pravica do sindikalnih ukrepov temeljna pravica, enakovredna ekonomskim svoboščinam. V nadaljevanju podrobno obravnava vprašanje, ali lahko obvezna veljava Listine EU o temeljnih pravicah (Listina) in pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) vplivata na obstoječe razmerje med pravico do sindikalnih ukrepov in ekonomskimi svoboščinami. Avtor ugotavlja, da se bo z obvezno veljavo Listine in pristopom EU k EKČP razhajanje med dejanskim in deklariranim varstvom pravice do sindikalnih ukrepov najverjetneje samo še povečalo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2013⁄3-4

Akcijski načrt: evropsko pravo družb in upravljanje podjetij - sodoben pravni okvir za boljše sodelovanje delničarjev in trajnostna podjetja

Marijan Kocbek, 17.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 3-4/2013Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (Besedilo velja za EGP) 1. Uvod Komisija v sporočilu "Evropa 2020" poziva k izboljšanju poslovnega okolja v Evropi. Sodoben in učinkovit okvir za pravo dr
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(18) 7(1) 6-7(44) 5(19)
5-6(7) 4(1) 3-4(36) 2(18)
1(21)

Leto objave

2018(2) 2017(5) 2016(10) 2015(1)
2014(5) 2013(7) 2012(16) 2011(22)
2010(25) 2009(22) 2008(18) 2007(15)
1999(2) 1998(2) 1997(3) 1996(7)
1994(1) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov