Premoženjskopravne posledice sklenitve zakonske zveze
Povzetek: V prispevku so strnjeno prikazane premoženjskopravne posledice sprememb v pravnem urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ter podana razlaga obravnavanih pravnih norm v sodni praksi. V drugem poglavju je opisan obseg z zakoncema izenačenih oseb, kakor ga določa domača zakonodaja, z namenom zamejitve dosega zakonskih določil na vse, ki jih ta določila zadevajo. V tretjem poglavju je opozorjeno na vsebinske poudarke Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 in Uredbe Sveta (EU) 2016/1104, ki krog naslovnikov določata nekoliko drugače. V nadaljevanju prispevka je zgoščeno predstavljenih nekaj vidnejših sprememb glede zakonsko predpisanih zahtev po obličnosti, ki ostaja namenjena varovanju zakoncev pred prenagljenim razpolaganjem s premoženjem, do katerega bi lahko prišlo zaradi hipnega čustvenega stanja, to pa bi lahko vodilo do občutnih posledic. Strnjena analiza določil, ki neposredno zadevajo pravno urejanje pogodbenega prehajanja premoženjskih pravic med zakoncema, je v prispevku namenjena ugotavljanju, da se pravni predpisi dokaj dosledno spreminjajo v korist večje avtonomije zakoncev, čeprav je na dednopravnem področju še nekaj dodatnih možnosti za njeno udejanjanje. Sočasno pa je predmet preučevanja tudi to, ali se z omejitvami učinkovito varuje pravni promet. Vloga načela javnosti je v tem, da se zagotavlja pravna varnost tretjega. To je zlasti pomembno tedaj, kadar je med zakoncema vzpostavljen drugačen premoženjski režim od zakonitega.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja med zakoncema, družinsko pravo, pravno urejanje razmerij, zakonska zveza, premoženjske pravice
