Koordinacija dajatev za brezposelnost v Evropski uniji: kdo pije,…
Povzetek: Besedilo obravnava pravila sekundarnega prava Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in sodne prakse Sodišča Evropske unije ter z njimi povezane pravne in praktične izzive pri koordinaciji denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: DNPB) pri nastopu brezposelnosti obmejnih in drugih čezmejnih delavcev. Osredotoča se na vprašanje določitve pristojne države članice (v nadaljevanju: DČ), seštevanje obdobij zavarovanja ali (samo)zaposlitve iz različnih DČ, izračun dajatev in njihov izvoz ter pri tem obravnava predvidene in težko pričakovane spremembe pravil koordinacije DNPB v EU. V prispevku ni obravnavan položaj napotenih delavcev, saj zanje praviloma velja izključna pristojnost DČ pošiljateljice. Položaj iskalcev zaposlitve je obravnavan le, kadar gre za vprašanje, povezano z določitvijo pristojne DČ po nastopu brezposelnosti v čezmejnem dejanskem stanju. Glede na izvoz DNPB so omenjene tudi pravice iskalcev zaposlitve po direktivi o prostem gibanju državljanov EU in uredbi o prostem gibanju delavcev v EU. Iz razprave, ki se osredotoča na delovnopravni status delavca, je praviloma izvzeta tudi analiza položaja brezposelnih samozaposlenih oseb. Ob de lege lata in de lege ferenda analizi področnih pravil prava EU besedilo obravnava tudi izbrane pravnopolitične oziroma javnofinančne izzive koordinacije DNPB, ki prispevku dajejo njegov podnaslov. Kot izhaja iz razprave, so skoraj vsa vprašanja povezana s tem, kdo DNPB financira in kdo ima od tega največjo korist.
Ključne besede: brezposelnost, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, svoboda gibanja, obmejni delavci, drugi čezmejni delavci, prebivališče, socialna varnost, socialno zavarovanje, Uredba (ES) 883/2004, Uredba (ES) 987/2009
