Novosti glede odškodninske odgovornosti za umetno inteligenco
Povzetek: Institucije EU so v tem obdobju zelo aktivne glede določanja političnega in pravnega okvira za urejanje uporabe umetne inteligence, vključno z vidiki odškodninske odgovornosti. Okviri odškodninske odgovornosti v Uniji se opirajo na dva stebra, in sicer na vzporedno uporabo Direktive 85/374 o odgovornosti za proizvode, ki je harmonizirala odgovornost proizvajalca proizvodov z napako, in (neharmoniziranih) nacionalnih pravil s področja odškodninskega prava. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je obstoječa ureditev primerna za izzive, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence. Evropska komisija in Evropski parlament se strinjata, da so določene prilagoditve obstoječe zakonodaje potrebne. V povezavi s tem prispevek poda pregled odprtih vprašanj in predlaganih novosti v Beli knjigi o umetni inteligenci ter v Osnutku poročila s priporočili Komisiji o ureditvi civilne odgovornosti za področje umetne inteligence. Poleg morebitnih sprememb Direktive 85/374 se predlaga nova uredba, ki bi uvedla nov koncept odgovornosti glede na vrsto tveganja. Medtem ko se za sisteme umetne inteligence z visokim tveganjem predlaga objektivna odgovornost za škodo, se za druge sisteme odpira vprašanje primernosti krivdne odgovornosti z morebitnim obrnjenim dokaznim bremenom, ki bi oškodovancem olajšalo uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Morebitne spremembe Direktive 85/374 bi bilo treba implementirati v slovenski pravni red, najverjetneje skozi spremembe Zakona o varstvu potrošnikov, predlagana nova uredba pa bi se uporabljala neposredno, brez implementacijskih ukrepov. Spremembe bodo torej vplivale na režim odškodninskega prava v Sloveniji, saj ga bodo dodatno fragmentirale in evropeizirale.
Ključne besede: umetna inteligenca, odškodninska odgovornost, objektivna odgovornost, krivdna odgovornost, obrnjeno dokazno breme, Bela knjiga o umetni inteligenci
