Delovnopravni odgovor(i) izbranih evropskih držav na posledice…
Povzetek: Epidemija bolezni covid-19 je glavni izziv, s katerim se v evropskih državah trenutno sooča delovno pravo. Države so se do neke mere odzvale različno, vendar praviloma sledijo istim ciljem. Od marca do konca julija 2020 je bilo v Eurofoundovo bazo podatkov covid-19 EU PolicyWatch vnesenih 543 ukrepov držav članic EU, namenjenih omilitvi ekonomskih in socialnih posledic epidemije covid-19. Poleg zagotavljanja bistvenih storitev so bili ukrepi sprejeti za zagotavljanje varnih pogojev za delo, ohranitev delovnih mest in zagotavljanje dohodkovne varnosti. Da bi zagotovile bistvene storitve, so evropske države sprejele različne ukrepe, s katerimi so začasno povečale število delavcev ali dodatno obremenile obstoječe delavce, kar pa ne rešuje dolgoročne kadrovske podhranjenosti na posameznih področjih. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi vplivu sprejetih ukrepov na telesno in duševno zdravje delavcev. Eden izmed glavnih delovnopravnih odgovorov na zagotavljanje varnih pogojev za delo je bil institut dela na domu. V zvezi z njim ostajajo odprta številna pravna vprašanja, na katera sprejeti ukrepi praviloma niso odgovorili. Za ohranitev delovnih mest so države oblikovale (ali nadgradile že obstoječe) sheme dela s krajšim delovnim časom in v breme državnega proračuna začasno prevzele plačila prispevkov za socialno varnost. Različni ukrepi so bili namenjeni zagotavljanju dohodka delavcem, ki so delo opravljali v manjšem obsegu (ali sploh ne), delavcem, ki dela niso mogli opravljati neposredno zaradi okužbe z virusom, samoizolacije ali karantene, in delavcem, ki dela niso mogli opravljati zaradi varstva otrok. V omejenem obsegu je bila naslovljena tudi dohodkovna negotovost nekaterih drugih ekonomsko aktivnih skupin.
Ključne besede: covid-19, delovno pravo, primeri dobrih praks, odzivi držav, ukrepi, delo s krajšim delovnim časom, delo na domu
