Direktorjev položaj v korporacijskem in obligacijskem pravu
Prispevek obravnava položaj poslovodne osebe na teoretični ravni (law in books) in na ravni uresničenega prava v sodnih odločbah (law in action). Kritično je ocenjen korporacijski položaj direktorja v korporacijski teoriji in praksi, kjer se postavi vprašanje izpodbojnosti sklepov nadzornega organa in reintegracije na direktorsko funkcijo po odpoklicu. S poudarkom na funkcionalni povezanosti med korporacijskim in obligacijskim delom odnosa avtor opozori na vprašljivo delitev sodnih pristojnosti. Obligacijski del odnosa je v Sloveniji praviloma urejen s pogodbo o zaposlitvi, čeprav teorija skorajda soglasno meni, da je direktor lahko bolj izjemoma v delovnopravnem položaju. Kritično sta ovrednoteni sodna praksa in teorija, ki bi morali po novem zakonu o delovnih razmerjih sprejeti zakonsko dopuščeno pogodbeno svobodo strank pri urejanju pogodbe o zaposlitvi brez upoštevanja vsebine pogodbenega razmerja. Praksa pri odpovedi pogodb o zaposlitvah direktorjev je oblikovana, njena vezanost na odločitve v gospodarskih sporih glede odpoklica pa ostaja ne povsem dorečena. Sodišče je kompleksnost položajev direktorjev že prebilo v odškodninskih sporih, v katerih je dokaj jasno odločilo, da so dolžnosti direktorja korporacijske narave. Zadeva Dita Danosa nakazuje drugačen pristop k delovnopravnim pravicam direktorjev. Ena od možnosti njihove prihodnje zaščite pa je v okviru instituta ekonomsko odvisne osebe.

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo