Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Prva raven je zakonska raven. V zakonu je tako na splošno urejeno, kateri razlogi se štejejo med utemeljene razloge za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic (drugi odstavek 237. člena ZGD-1). Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan oziroma da se statut na zakonske razloge le sklicuje. Statut mora biti konkretnejši od zakona, v njem morajo biti jasno določeni razlogi, ki so lahko podlaga za odklonitev izdaje dovoljenja za prenos delnic. V teoriji je enotno stališče, da morajo biti razlogi za odklonitev dovoljenja v statutu konkretizirani ob upoštevanju okoliščin, ki so značilne za posamezno delniško družbo. Pri določitvi pogojev je tako treba upoštevati cilje posamezne družbe, njeno dejavnost in krog njenih delničarjev.