Analiza elementov insiderskega posla
Prepovedan insiderski posel povzroča škodo gospodarstvu, ker zmanjšuje zaupanje na organiziranem trgu. Problem ga je prepoznati, dokazati in posledično sankcionirati. V Sloveniji od osamosvojitve do danes v javno dostopnih bazah sodnih odločb ni zabeležena niti ena obsodilna sodba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije. Ureditev insiderskih poslov je dvotirna, ker poleg matičnega zakona (zakon o trgu finančnih instrumentov - ZTFI) tudi kazenski zakonik (KZ-1) sankcionira insiderski posel, vendar pa kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije opredeljuje drugače (ožje), kot je določena prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij v ZTFI. Vendar določbe 238. člena KZ-1 ni mogoče uporabiti brez določb ZTFI o insiderstvu, čeprav njena dispozicija ni blanketna. KZ-1 ne opredeljuje treh objektivnih znakov kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije - med drugim tudi ne osrednjega znaka: to je "notranja informacija" - in sploh pomanjkljivo normira insiderski posel. Prav elementi notranje informacije (natančnost, javnost, pomemben vpliv na ceno finančnih instrumentov) in vprašanje njene uporabe so pri ugotavljanju kršitev insiderskih poslov najbolj kompeksni in jim v tem prispevku posvečam osrednjo pozornost. Gre za analizo dejstev, ki jih morajo poznati: subjekt, na katerega se prepoved insiderstva nanaša, prekrškovni organ (ATVP), organ pregona, ki zbira dokaze in piše obtožni predlog (oziroma obtožnico), in sodnik, ko ugotavlja odločilna dejstva.

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo