Raziskava prakse določanja rokov za opravo procesnih dejanj po…
S spletno anketno raziskavo, ki je bila opravljena na celotni populaciji slovenskih odvetnikov, smo ugotovili, da sodišče skoraj v polovici primerov še pred narokom za glavno obravnavo poziva stranke k podajanju procesnega gradiva za potrebe postopka in pri tem določa roke, ki jih odvetniki označujejo kot vsaj občasno prekratke in je zato potrebnega veliko truda, da v roku izvedejo naloženo procesno dejanje. Postavljeni roki praviloma niso prilagojeni konkretni zadevi. Odvetniki menimo, da prekratki roki otežujejo doseganje želenih posledic, kot so pospeševanje postopka, izčrpnejše podajanje trditvenega in dokaznega gradiva, lajšanje poznejšega dela med postopkom na narokih in povečevanje aktivnosti odvetnikov v postopku, ter povzročajo nekatere neželene posledice, zlasti s tem, da se povečuje število vlog, izmenjanih v postopku, da se trditve razbohotijo in spisi debelijo, da so vloge strank nekakovostne in premalo domišljene in - zelo pomembno - da ustvarjajo pri odvetnikih napetost, ki se prenaša v poznejši postopek. Avtor se sprašuje, ali narava sodniškega dela omogoča idealno uporabo določila tretjega odstavka 286.a člena ZPP, in se ukvarja s praktičnimi vidiki težav, povezanih z odmerjanjem kratkih rokov s strani sodišča, ter izvajanjem naloženih procesnih aktivnosti s strani odvetnikov.

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo