Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira vpliv gospodarske krize na zakonsko ureditev preprečevanja zamud pri plačilih. Glavne ugotovitve so: (1) Zakon je popolnoma nepotreben in je vir ekonomske neučinkovitosti, ki po nepotrebnem zmanjšuje družbeno blaginjo. (2) Gospodarstvo ne potrebuje administrativnega uvajanja maksimalnih plačilnih rokov in uvajanja novih transakcijskih stroškov v obliki instituta obveznega pobota, ampak ukrep odloženega plačila, zmanjševanja administrativnih stroškov, uvajanje jamčevalnih shem, prilive svežega kapitala in druge ukrepe za zagon gospodarske rasti. (3) Obstoječe zakonske podlage s hkratnim učinkovitim delovanjem sodišč bi bile ob omenjenih ukrepih popolnoma zadostne za odpravljanje plačilne nediscipline, katere vzrok, in ne posledica je velika nelikvidnost slovenskega gospodarstva.