Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.